Nepravilno ravnanje s plastiko vodi v onesnaženost planeta

Revija National Geographic je v junijski izdaji izpostavila problem plastike, ki postaja čedalje večje breme za okolje in živali. Opozorila je, da plastika sama po sebi ni problem, temveč kaj z njo naredimo. Vsekakor je plastika koristna za milijone ljudi po svetu, saj jim olajša vsakdanje življenje. Pravi problemi pa se začnejo, ko jo odvržemo stran. Kje konča plastika, ko jo ne uporabljamo več? Podatki, da je v oceanih več kot 5 milijard delcev plastike so alarmantni. Poleg onesnaževanja oceanov plastika tudi konča v želodcih morskih živali, ki nato pogosto poginejo. Mednarodne okoljevarstvene organizacije, kot je Greenpeace opozarjajo, da se uporaba plastičnih izdelkov za nekaj sekund spremeni v onesnaženost planeta za mnogo let oz. stoletij. Greenpeace je začel kampanjo Milijon modrih dejanj (Million Acts of Blue), ki spodbuja ljudi, da opozarjajo podjetja na negativne posledice plastike za enkratno uporabo.

Plastika – kaj je problem?

Na plastiko nikakor ne smemo gledati samo kot na problem. Gre za material, ki je vsestranski in si brez njega današnjega življenja praktično ne znamo več predstavljati. Kljub temu, da gre za revolucionaren material, pa ima ob množični uporabi ter predvsem nepravilnem ravnanju z njim negativne posledice. Vsako minuto je prodanih milijon plastičnih steklenic, od tega je samo 14% recikliranih. Plastika potrebuje najmanj 400 let za razgradnjo, v tem času pa velikokrat konča v ustih morskih živali, ki zaradi tega pogosto poginejo. Po poročanju National Oceanographic zaradi nje letno pogine na miljone ptičev in rib. Morske želve zamenjajo plastično vrečko za meduzo, ptice pa zamenjajo vžigalnike, zobne ščetke za manjšo ribo. Manjša kot je plastika, večja je možnost, da jo žival pomotoma zamenja za hrano. V oceanih se nahajajo tudi mikro delci plastike, ki se jih ne da odstraniti. Ekosistem oceanov je posledično spremenjen.

Marko Omahen, zaposlen v podjetju Omaplast, ki se ukvarja z reciklažo odpadne plastike meni, da je za težavo plastike v morjih krivo predvsem neustrezno ravnanje nerazvitih držav in držav v razvoju, kjer nihče ne izobražuje populacije o pomembnosti zbiranja odpadkov, zato so reke in morja odličen način, da se odpadkov na poceni način znebijo. Če pogledamo najbolj onesnažena morja na svetu, spada Mediteransko morje v sam vrh. Ali h temu prispeva tudi Slovenija? Kakšen odnos ima naša država do reševanja problema plastike?

Slovenija in ravnanje s plastiko

Vloga držav je, da izobražujejo državljane, kako se z odpadki ravna in poskrbijo za nadzor nad ravnanjem. Plastični odpadki zbrani v Sloveniji že več kot 10 let ne končajo na deponijah, kar pomeni, da se predelujejo v uporabne surovine ali pa se uporabljajo kot gorivo. Vodilno podjetje na področju odpadne plastike v Sloveniji je Omaplast, ki letno predela 20.000 ton odpadne embalaže, pri tem pa uporablja tehnologijo, ki ne obremenjuje okolja. Slovenija je že več let na seznamu najbolj čistih držav na svetu, poleg tega pa ima v primerjavi z drugimi državami zelo dobro urejen sistem za recikliranje plastike. Ali to pomeni, da ni prostora za izboljšavo? Omaplast v prihodnosti načrtuje uporabo reciklirane plastike v proizvodih, kjer se danes še ne uporablja. Želi tudi povečati učinkovitost reciklaže, predvsem pa pričakujejo spremembo zakonodaje za proizvajalce plastične embalaže. To pomeni, da bo več odpadne plastike možno reciklirati in ponovno uporabiti. Kaj pa lahko posameznik naredi za manjšo onesnaženost planeta?

Možne rešitve za zmanjšanje škode plastike

Pogosto omenjena rešitev za zmanjšanje škode plastike naj bi bila prepoved plastičnih slamic in vrečk. Ampak ali je prepoved plastičnih slamic in vrečk pravi način reševanja problema? Omahen pravi: “Delež vrečk, ki naj bi bile največji problem človeštva je v celotni količini le 6-8% vseh plastičnih odpadkov. Prepoved enega ali nekaj plastičnih artiklov s strani države ne bo zmanjšala uporabo plastike in rešila obremenjevanja okolja. Rešitev je bolj ozaveščen posameznik.” Biolog in naravovarstvenik Peter Skoberne pravi: “Odgovornejše ravnanje posameznikov posledično potegne za seboj prestrukturiranje gospodarstva – proizvajalcev plastike, embalaže in tistih, ki embalažo potrebujejo, pa seveda tudi spremembo predpisov.”

80% plastike, ki konča v oceanih se uporablja na kopnem, ostalih 20% plastike pa se odvrže direktno na morju. Pogosto nevihte odpihajo plastiko v reke, ki jo nato odnesejo v morje. Onesnaženost morja povzročajo tudi posamezniki, ki na plažah puščajo plastenke, vrečke itd, ki čez čas končajo v morju. Rešitve za tovrstne probleme so dokaj očitne in preproste – posameznik naj vedno pospravi za sabo, poleg tega lahko tudi kakšno stvar ponovno uporabi. Če vidi odpadke na obali, naj jih pobere in nese v koš. Skoberne dodaja naj sprotne, pogosto nezavedne odločitve (npr. organizacija piknika je mnogo bolj preprosta, če imamo plastični pribor, vendar prispevamo k posledicam) postanejo odgovornejše.

Prihodnost plastike

Vsako leto je problematika plastike še posebej aktualna 22. aprila, ko se po svetu praznuje dan zemlje. Veliko se govori o prihodnosti plastike in načinih kako bi lahko nastalo situacijo izboljšali. Podjetje Omaplast ima za prihodnost naslednjo vizijo: “Bolj kot s tem kako zmanjšati porabo plastike, se bomo ukvarjali s povečevanjem učinkovitosti reciklaže in uporabe reciklirane plastike v proizvodih kjer se danes še ne uporablja. S tehničnega vidika bo sicer nekaj novosti v načinih predelave, vendar velikih odkritij ne predvidevamo.” Kaj pa prihodnost plastike na svetovni ravni? Aprila 2018 so mediji po vsem svetu poročali o neverjetnem odkritju znanstvenikov, ki so ustvarili mutanta, ki uživa plastenke. Upajo, da bodo lahko z njegovo pomočjo reciklirali plastiko in tudi zmanjšali količino plastike. Nekateri inovatorji vidijo rešitve tudi v razvoju bioplastike, ki je namesto iz fosilnih goriv narejena iz rastlinskih pridelkov.

Čeprav je plastika ena najbolj koristnih, priročnih materialov na svetu, je dobila zaradi onesnaževanja okolja tudi negativno konotacijo. Onesnaženost oceanov zaradi prevelike količine plastike je definitivno pereč družbeni problem. Kljub temu, da je prihodnost planeta rahlo negotova, pa lahko z vsakodnevnimi preprostimi dejanji pripomoremo k bolj čistem planetu in poskrbimo, da naša dejanja nimajo negativnega vpliva na živali in ekosisteme oceanov.

 

 

Rebeka Sivka