Od kilograma pršuta na dan do veganske prehrane

39-letni Henrik Lutz je diplomirani pravnik, ki se že od malih nog bori z odvečnimi kilogrami. Verjame, da je k njegovi prekomerni teži pripomoglo tudi to, da je njegov oče mesar in da je zaradi tega že kot otrok pojedel enormne količine mesa, včasih tudi po cel kilogram na dan! Preizkusil je že nešteto različnih diet, njegovo hujšanje pa je vedno znova zaznamoval tako imenovan »jojo efekt«, kadar je shujšal, se je kaj kmalu zredil nazaj in še dodatno pridobil na teži. Vse dokler ni poskusil polnovredne veganske prehrane, ki mu je vlila novo upanje.

Kdaj si se začel zavedati, da imaš probleme s prekomerno težo in kaj je temu botrovalo?

Odkar pomnim se soočam s prekomerno telesno težo. Že kot otrok sem bil za glavo višji od vseh sošolcev, jedel sem ogromno mesa in spil veliko mleka in zagotovo je to imelo nekatere posledice za mojo težo. Odraščal sem v 80. letih, ko so kravam še dajali hormone za hitrejšo rast in takrat smo to mleko pili vsi. Oče meri v višino 165cm, dedek še nekoliko manj, jaz pa 187cm in verjamem, da je vse to posledica uživanja mesa in ogromnih količin proteinov. Ko sem bil star 8, 9 let, so me sovrstniki začeli zafrkavati z zbadljivkami kot je »bajsi« in podobno. Začutil sem, da sem drugačen od ostalih.

Tvoj oče je po poklicu mesar. Si kdaj pomislil, da je to kakorkoli vplivalo na tvojo težo oziroma prehrano?

Henrik kot otrok

Vsekakor, mi smo doma imeli vedno poln hladilnik mesa. Skoraj vsak obrok sem jedel meso in ni bilo dneva, da ga ne bi jedel. Jaz sem do svojega 30. leta starosti zagotovo pojedel več mesa, kot ga bo večina ljudi v vsem svojem življenju. Če si mi postavil 1kg pršuta na mizo, sem ga tudi pojedel. Dobesedno sem se zadeval z mesom, saj me je pomirjalo in popeljalo v stanje blaženosti.

Kako bi opisal svoje prehranjevalne navade v preteklosti?

Jedel sem večinoma zvečer in takrat sem pojedel precej. Obroki še zdaleč niso bili redni in raznoliki. V srednji šoli sem začel prvič hujšati, prvič sem se začel intenzivno gibati, sploh ukvarjati s športom in trenirati, ampak nisem zmanjšal vnosa hrane, samo povečal sem telesno aktivnost in sem shujšal. Kilogrami so takrat nihali med 110kg in 130kg in ni bilo ekstremov. Šele ko sem šel na fakulteto študirat pravo in sem cele dneve sedel za knjigami, ob tem pa se nisem nič gibal, sem se zredil ogromno, prišel sem do neverjetnih 193kg.

Kaj je torej po tvoje bil ključni problem?

Sem zelo čustven človek in na negativne dražljaje odreagiram s prenajedanjem. Težko najdem žensko družbo, kaj šele ljubezen. Najhuje je, ko se zaljubim in spoznam, da moja želja nikoli ne bo uslišana. Takrat čutim nenormalno potrebo po hrani in sem se v preteklosti zredil tudi po 20kg v dveh mesecih. Želel sem zadušiti bolečino, praznino, takrat hočeš omamo, samo da ne čutiš več te bolečine. Prva rešitev je bilo suho svinjsko meso. To je bilo kot bi vzel pomirjevalo in bil hkrati zelo srečen. Jaz imam problem, da zamer ne pozabim tako hitro, to lahko traja tudi več mesecev in takrat samo jem.

Kako debelost vpliva na tvojo samopodobo?

To da sem debel je zame normalno, biti suh bi bilo zame nenormalno. Prekomerna maščoba je zame kot nek osebni zapor. Ko bom shujšal, se bom osvobodil tega ujetništva in bom lahko končno zaživel kot normalen svoboden človek.

S kakšnimi težavami si se spopadal oziroma se spopadaš zaradi prekomerne teže?

Želim si iti na obisk k sorodnikom v ZDA, ampak sem trenutno še predebel, da bi sploh lahko normalno sedel v avionski sedež. Ko sem imel 193kg je bila zame katastrofa. Komaj sem si obrisal rit, se zvijal kot akrobat, da sem dosegel tiste telesne predele, vse me je bolelo, »špeh« mi je stiskal notranje organe, težko sem se obul, težko sem si zavezal čevlje, skoraj nemogoče je bilo, da bi se prepogibal. Spomnim se, da mi je enkrat v trgovini nekaj padlo na tla in je mimo prišel starejši gospod, se prepognil in mi pomagal pobrati. Kadar pridem h komu na obisk si najprej ogledam kakšen je stol in običajno ugotovim, da me ne bo zdržal. Zelo mi je neprijetno in nerodno. Grozno je imet takšno težo.

Se zaradi debelosti soočaš tudi s kakšnimi zdravstvenimi težavami?

Henrik s 95kg

Zaenkrat resnih zdravstvenih težav izključno zaradi debelosti, hvala bogu, nimam. V letih 2008 in 2009 sem iz 173kg shujšal na 95kg in v štirih mesecih shujšal 30kg. Takrat sem ogromno treniral in se športno udejstvoval, prehodil ali pretekel sem od 40 do 50km na dan. Živel sem kot v pravljici in se ponosno sprehajal po ulici. Žal je bilo tega veselja kmalu konec, saj so mi v istem letu diagnosticirali crohnovo bolezen in ravno ta izjemna fizična aktivnost je sprožila zagon te bolezni. Kilogrami so ob tej novici spet poskočili nazaj na okoli 170kg.

Je tvoja teža lahko problem za zdravljenje te bolezni?

Crohnova bolezen je izredno zahrbtna, lahko jo imaš pod nadzorom, a hkrati nikoli ne veš kaj se dogaja v črevesju. Najhujše kar se lahko zgodi je, da se vname črevesje in začne odmirati. Takrat je nujno potrebno operacija. 80% bolnikov gre vsaj enkrat v življenju na operacijo. To lahko kadarkoli doleti tudi mene. Dokler imam jaz okoli sebe pol metra »špeha« je to težko operirati, saj lahko med drugim pride do sepse in se tega noben kirurg ne bi lotil.

Kdaj je prišel trenutek, ko si si rekel – zdaj pa dovolj, prišel je zadnji vlak, moram poskrbeti za svoje zdravje in shujšati?

Moje hujšanje je vedno znova zaznamoval tako imenovan »jojo efekt«, kadar sem shujšal, sem se kaj kmalu zredil nazaj in še dodatno pridobil na teži. Vedno znova sem bil razočaran nad sabo in to me je ubijalo. Ampak zdaj sem moj prvi cilj že dosegel. Lansko leto sem diplomiral iz prava na kar sem zelo ponosen. Dobil sem zagon in se odločil, da temu naredim konec in se začnem vsak dan opominjati, da je vredno živeti. Zdaj imam 140kg in sem skupaj v tem letu izgubil že skoraj 30kg, pridobil pa nisem niti kilograma nazaj. Zame je zdaj vsak izgubljen kilogram ogromen uspeh.

Kaj si spremenil? Kako si prišel do veganske prehrane?

Že pred sedmimi leti sem bil pri glasniku zdravega življenjskega sloga in prehranjevanja Marjanu Videnšku, ki mi je prvič povedal za presno prehrano in mi jo predstavil. Sem poskusil, ampak mi nikakor ni šlo. Presna prehrana je bila takrat zame restriktivna. Preizkusil sem resnično vse možne diete, veliko sem se izobraževal in bral knjige, nakar sem letos sklenil, da poskusim še polnovredno vegansko prehrano. Moje telo se zdaj povsem drugače odziva na hrano, imam boljšo presnovo in ne čutim več potrebe po prenajedanju. Počutim se odlično! Edino, kar se je izkazalo, da deluje dolgoročno je (vsaj zame) polnovredna veganska prehrana in to mi vliva upanje.

Rekel si, da si doštudiral pravo, si imel kdaj težave z iskanjem službe?

Povsod kamor sem prišel na razgovor so mi rekli direktno ali po ovinkih, da v športnih oblačilih ne morem delati s strankami in da veliko dajo na izgled zaposlenega. Saj bi si lahko dal delat obleko pri krojaču in dal 1000 evrov zanjo, ampak moj problem je, da vedno niham s kilogrami in mi obleka nikoli ne bo prav oziroma mi bo prav samo za kratek čas. Jaz imam cilj shujšati pod 100kg in to težo držati vso življenje. In takrat si bom tudi obleko lahko kupil.

Kaj je tvoj največji strah?

Moj največji strah je, da bi se zredil nazaj na 193kg. Strah me je vsakega pridobljenega kilograma. V življenju sem bil že tolikokrat razočaran in žalosten. Velikokrat mi je že uspelo izgubit veliko kilogramov, a sem jih zmeraj pridobil nazaj še celo več.

Kaj je tvoja največja želja?

Rad bi si ustvaril družino. Želim si spoznati punco, ki bi bila z mano. Vse ženske moti moja debelost. Že kar nekaj žensk mi je reklo, da bi bile z mano, ampak da naj najprej shujšam. Sigurno si želim, da shujšam pod 100kg in da postanem suh, si najdem službo in zaživim normalno življenje. Jaz sem sicer srečen, ker sreča izhaja od znotraj in je od zunaj nikoli ne boš našel.

Marko Hlastec