Zgodba se ponavlja že nekaj sezon zapored. Zavrč leta 2016, Koper lansko leto in Ankaran letos so le nekateri izmed primerov, ko Slovenska nogometna zveza ni podelila licence za nastopanje v Prvi ligi Telekom Slovenije. To je fenomen, ki se, ko gledamo primer evropskih nogometnih lig, dogaja samo v Sloveniji. V drugih ligah lahko naletimo le na primer Parme, ki jo je italijanska nogometna zveza leta 2014 – zaradi kar 300.000 evrov dolga – izločila ne v drugo, ne v tretjo, ampak šele v četrto italijansko ligo. Kje je problem, da slovenski klubi tako pogosto ostajajo brez pravice nastopanja na najvišjem rangu tekmovanja pri nas?
Največji problem: finance
Treba je priznati: finance so vedno bile in vedno tudi bodo problem. Zavrč je imel 6000 evrov dolga, ko mu Nogometna zveza ni podelila licence, a to je pravzaprav ”drobiž” v primerjavi s Koprom in Gorico. FC Koper, s Popovičem na čelu, je bil, podobno kot Parma v Italiji, poslan šele v četrto slovensko ligo zaradi neporavnanih obveznosti v višini 3,6 milijona evrov. Nogometno društvo Gorica je imela nekaj več kot 2 milijona evrov dolga, a je pravočasno zamenjala upravo, ki je klub v zadnjem trenutku rešila pred propadom.
Največ denarja klubi dobijo od generalnih sponzorjev in poslovnih partnerjev, a ti zneski danes v Sloveniji niso visoki. ”Časi Jugoslavije, ko je bil denar od sponzorjev dovolj za poplačilo vseh obveznosti, so na žalost mimo,” dodaja predsednik Nogometnega društva Gorica Hari Arčon. ”Problem v slovenskem prostoru je pod prvič majhnost okolja in pod drugič v tem, da slovenski klubi niso toliko financirani s strani medijev kot v tujini. Če vzamemo primer Hrvaške in Madžarske, je nadomestilo za TV pravice in sponzorstvo tako visoko, da že z minimalnim vložkom klub lahko preživi v tamkajšnji prvi ligi. To pomeni, da tudi klubi, ki so prvaki v drugi ligi, imajo motiv priti v prvo ligo. Pri nas pa temu ni tako. Klubi, nimajo dovolj sponzorskega denarja, saj je v današnjem času tudi težko pričakovati, da bo nekdo 100-odstotno financiral nogomet.” Zato je za klube pri nas, če ne upoštevamo primera Maribora in ljubljanske Olimpije, značilno, da se preživljajo s prodajo svojih najboljših igralcev v večje klube. Tako je v preteklosti na primer poslovala tudi Gorica, ko je s prodajo nigerijskega napadalca Blessinga Elekeja v Olimpijo zaslužila kar 800.000 evrov in tako dobila skoraj polovico sredstev za sanacijo dolga. Je slovenski nogomet za večje vlagatelje res tako neatraktiven, kot nekateri pravijo? ”Po mojem mnenju bi slovenski nogomet moral biti atraktiven,” dodaja nogometni strokovnjak Pavel Pinni, nekdanji trener ajdovskega Primorja, Celja in tudi Gorice, s katero je med letoma 2004 in 2006 osvojil tri zaporedne naslove državnega prvaka. ”Glede na majno število nastopajočih v naši prvi ligi (število znaša le 10 klubov), se kar štirje uvrstijo v kvalifikacije za evropska tekmovanja, kar ni malo.” Generalni sekretar NK Aluminij Toni Pernat pravi, da je naša nogometna zveza naredila ”velik korak k prepoznavnosti prve lige. Vse tekme se prenašajo na različnih TV kanalih, k vsemu temu pa je potrebno dodati še uspehe Maribora na evropskem prizorišču.”
Slovenski nogomet bi se moral tržiti kot nek produkt. Smo država, ki smo se uvrstili dvakrat na svetovno in enkrat na evropsko prvenstvo, imamo Nogometni klub Maribor, ki je trikrat doslej nastopil v skupinskem delu Lige prvakov in trikrat v Ligi Europa. Slovensko tržišče je majhno, moralo bi se povezati s kakšnim drugim, večjim evropskim tržiščem in potem bi lahko naš nogomet postal še zanimivejši. ”Velika razlika je promovirati nek klub na dvomilijonskem ali pa na šestdesetmilijonskem tržišču, s tem mislim na primer Italije,” dodaja Arčon. Ne moremo pričakovati, da bo neka odškodnina pri nas tako visoka kot kje drugje, ampak zagotovo bi se na področju marketinga in trženje same lige moralo narediti nekaj več.
Še en problem, ki je prisoten pri nas je primanjkovanje notranjega trga. Maribor in Olimpija, ki sta trenutno dva največja nogometna kluba v državi, bi morala več prisostvovati k temu. To pomeni, da bi kupovali igralce iz slovenskih klubov, tako kot se je zgodilo v primeru Elekeja. Na žalost to pri nas ni pogosto in verjetno še nekaj časa ne bo. To je velik hendikep za slovenski nogomet, saj ko imaš zagotovljen notranji trg, denar kroži samo v državi in ne gre ven na druga tržišča, kar potem pomembno prisostvuje k preživetju klubov.
Gorica ujela ”zadnji vlak”
Nogometno društvo Gorica je bilo večino svojega obstoja v vrhu slovenskega nogometa. Poleg Maribora in Celja je to klub, ki je od osamosvojitve Slovenije naprej vedno igral v prvi ligi in nikoli izpadel v nižji rang tekmovanja. Kar težko je verjeti, da se je Gorica naenkrat znašla v globokem finančnem minusu. Uprava je delala velike napake pri vodenju kluba, tudi odziv okolja ni bil velik, klub finančno sploh ni bil stabilen in to je nakoncu pripeljalo do skorajšnjega bankrota drugega najtrofejnejšega kluba v državi. ”Pri vodenju kluba moraš imeti vizijo, česar takratna uprava, katere predsednik je bil Robert Vrtovec, sploh ni imela,” je povedal Arčon, ki je na čelo Gorice prišel tik pred koncem sezone 2014/2015, ko je Gorica kot edini klub še vedno bila brez licence za nastopanje v prvi ligi. Ne smemo pozabiti, da je bila Gorica takrat poslovno povezana prav z italijansko Parmo. Parma je Gorici na sezono obljubljala kar 1,5 milijona evrov odškodnine, a so se novogoričani za tem denarjem lahko le ”obrisali pod nosom”.
”Po mojem prihodu v Gorico je bilo najprej treba ugotoviti finančno stanje kluba, koliko dolga imamo in komu smo dolžni. Začeli smo podpisovati sporazume za poplačilo tega dolga, kajti v tistem trenutku ni bilo mogoče poravnati celotnega zneska, saj denarja ni bilo,” je te težke čase opisal Arčon. S podpisom sporazumov o poplačilu dolga je Gorica imela izpolnjene osnovne pogoje za pridobitev licence. Klub ima še vedno nekaj malega dolga, za katerega je predvideno poplačilo do leta 2021. Arčon dodaja, da je govora o manjšem znesku in sicer manj kot desetini začetnega dolga. Igralci so plačani redno, za razliko od obdobja, ko je klub vodil Vrtovec, saj jim takrat kar 8 mesecev niso nakazali denarja.
Problemi z infrastrukturo
Da je v Sloveniji problem tudi infrastruktura ni skrivnost. Dober primer je Nogometni klub Roltek Dob, ki je bil v sezoni 2009/2010 prvak druge lige, a mu Nogometna zveza Slovenije ni podelila licence za prvo ligo prav zaradi neustrezne infrastrukture. ”Mislim, da bi pri tem lahko ukrepala tudi Nogometna zveza, saj bi lahko podelila nekaj financ za obnovo stadiona tistim klubom, katerih ambicija je igranje v prvi ligi,” je povedal Pinni. Težava, ki bi se pri tem pojavila je, da Nogometna zveza ne bi uspela pomagati vsem klubom, ki bi prosili za pomoč in na dan bi prišle zamere. Zanimivo bi bilo slišati še izjavo s strani Nogometne zveze Slovenije, a časa za odgovore na vprašanja niso imeli, saj so trenutno zaposleni z organizacijo finala slovenskega pokala, ki ga bosta na koprski Bonifiki v začetku junija odigrala Olimpija in Aluminij.
Zavrnitev prve lige kot edina rešitev?
Roltek Dob bi lahko rešil težavo z infrastrukturo tako, da bi uradne tekme igral na najbližjem primernem stadionu (v Športnem parku Domžale), tako kot so v sezoni 2015/2016 storile NK Radomlje. Toda stroški bi bili najverjetneje tako visoki, da bi se klub potem soočil z drugimi problemi. Zato je tudi potem, ko je bil prvak druge lige kar trikrat zapored, Roltek Dob vselej zavrnil igranje v prvi ligi – to je spet nekaj, kar je značilno samo za slovenski nogomet.
Podobno kot Roltek Dob je nekaj sezon prej storil že NK Aluminij iz Kidričevega. ”Pred leti so bili licenčni pogoji nekoliko ostrejši. Sam klub tudi ni imel možnosti zgraditi pokrito tribuno in razsvetljave. Tudi razlika v stroških med prvo in drugo ligo je kar velika, še predvsem, če želiš ostali prvoligaš dalj časa,” je povedal Pernat. V naši prvi ligi že dolgo časa nismo imeli 10 ”resnih” prvoligašev. To pomeni, da bi se manjši klubi ne borili samo za obstanek, ampak tudi za kakšno mesto višje na lestvici.
Prave rešitve težav z licenciranjem slovenskih moštev ni. Zagotovo ne moremo ukazati Nogometni zvezi naj olajša kriterije za pridobitev licence, predvsem finančnih ne. Nogometna zveza Slovenije je največja profesionalna športna organizacija pri nas in tudi oni si zaslužijo določeno višino denarnih sredstev. Odločitev tako pade na klube same in na nikogar drugega. Tekmovanje v Prvi ligi Telekom Slovenije, kot smo že ugotovili, zelo stane, zato lahko klubom, ki se spogledujejo z igranjem v njej, svetujemo, naj ne delajo napak, kot jih je počela nekdanja uprava pri ND Gorica. ”Glede na to, da slovenska moštva prihajajo iz relativno majhnih okolij, je pomembno, da raje stokrat premislijo in ne grejo naprej, če niso prepričani, kot pa da enkrat premislijo, grejo v prvo ligo in imajo potem velike težave,” svetuje Arčon.
