Kaj je objektivno in kaj ni, ocenjuje javnost

Okrogla miza o športnem novinarstvu, ki je potekala 13. 12. 2018 z Matejem Grošljem, športnim novinarjem na časopisu dnevnik, Tomažem Hudomaljem, športnim novinarjem in komentatorjem na Televiziji Slovenija, in Boštjanom Reberšakom, urednikom športne redakcije Vala 202, je prinesla mnogo različnih pogledov o športu in njegovi vlogi, ki ga ima v družbi.

Približno 30 ljudi se je udeležilo okrogle mize na Fakulteti za družbene vede. V slabi poldrugi uri so imeli glavno besedo gostje, nekaj vprašanj pa so na koncu lahko zastavili tudi obiskovalci.

Vse se je začelo z uvodnim pozdravom voditeljev, to sta bila Timotej Rupar in Klemen Verlič, ki sta najprej na kratko predstavila goste, ki so imeli kasneje glavno besedo. Led se je prebil z uvodnim vprašanjem, ko so gostje še na kratko povedali nekaj o sebi, zakaj sploh pokrivajo šport in kako so se znašli v tej vlogi, kjer so danes.

Nato je sledil prvi “izziv”, in sicer sta voditelja s citatom, da športno novinarstvo ne spada med prestižnejše novinarske discipline. Grošelj se je s tem citatom strinjal in dodal še, da obstaja tudi konflikt interesov, ko novinar opravlja dvojno vlogo, to je novinarja in piarovca. Izpostavil je tudi, da je zaradi tega pogosto manj poglobljenega poročanja oziroma raziskovanja, kar pogreša pri slovenskem športnem novinarstvu. Na drugi strani se Reberšak s citatom ni strinjam. Po njegovem mnenju je prav športno novinarstvo edino novinarstvo, ki ima vpletena čustva in se zato pogosto smatra za manjvredno. Poleg tega se ljudje pogosto ne zaveda izzivov tega dela.

Pogovor je prišel tudi na temo digitalizacije in kako se je delo spremenilo delo nekoč in danes. Predvsem v tisku je to zelo zahtevno, ker ljudje ne kupijo več časopisa, da bi izvedeli rezultat, ampak je potrebno ponuditi nekaj več kot le rezultate tekem. Vsi pa so bili soglasni, da tako kot pri vsaki stvari v življenju, tudi tukaj prihaja do novosti in na to se je potrebno prilagoditi.

Nato je sledilo vprašanje o pripravi na prenos oziroma na pokrivanje določene teme. Grošelj je mnenja, da je to odvisno od pomembnosti tekme. Bolj, ko je ta pomembna, bolj in dlje se spremlja in pripravlja. Tudi Reberšak je delil mnenje z Grošljem, a razlika je v tem, da je na Valu 202 bolj pomembna velikost projekta. “Športni vrhunec so Olimpijske igre, projektni vrhunec pa smučarski poleti v Planici”, meni Reberšak.

Mit objektivnosti pri novinarskem delu tudi tokrat ni manjkal. Hudomalj je mnenja, da je objektivnosti v Sloveniji dovolj, a še dodaja, da ima dilemo, do katere točke mora popolnoma objektivno poročati in da včasih so določeni športniki zaradi objektivnosti užaljeni. V tujini, kot pravi, tega pojava ni in praktično gre veliko bolj “na nož”.

Tako se je vodeni pogovor med voditeljema in gosti zaključil. Sledila je možnost vprašanj s strani publike, ki so imeli kar precej vprašanj. Vprašanje, ki je povzročilo največjo debato, je bilo vprašanje o tem, zakaj ni večje število ženskih športnih novinark. Po besedah gostov večina ni pripravljena živeti tako, da si vedno na poti, da nimaš ustaljenega urnika in se zato mnoge ženske usmerijo v drugo področje, ki jim omogoča bolj ustaljen in urejen urnik.

________________________________________________________________________

Pri organizaciji okrogle mize so sodelovali: Timotej Rupar, Klemen Verlič, Andrej Kadunc, Martina Lebar