Matjaž Brumen: Ključne so izkušnje

Jesenski del rokometnega prvenstva v 1. B moški rokometni ligi je že v polnem teku. V preteklem vikendu se je zaključil  4. krog prvenstva. Za izolske rokometaše je bil vikend uspešen, saj so z gostovanja v Brežicah na Obalo prinesli 2 točki. Vse tekme v ligi so zelo izenačene, zato imajo izkušnje posameznikov ključno vlogo v končnici tekme. In prav izkušnje Matjaža Brumna, dolgoletnega slovenskega reprezentanta, pomagajo Izoli, da v zadnjih trenutkih tekme obdrži trezno glavo in tekmo pripelje suvereno do konca.

Od Prul čez Skopje do Izole

Matjaž Brumen se je z rokometom začel ukvarjati že v otroštvu, svojo kariero pa je začel v ljubljanskih Prulah, po bankrotu Prul je prestopil v Celje, kjer je leta 2004 z ekipo osvojil EHF ligo prvakov. Po štirih letih v Celju je prestopil v koprski Cimos. Na obali je preživel šest dobrih sezon, a jo je moral zaradi proprada kluba zapustiti. Leta 2013 je prvič šel v tujino, in sicer k Vardarju iz Skopja. Slovenijo zastopal na 131 tekmah in dosegel 385 zadetkov.

Za Delo je povedal, da je bil odhod v Vardar ena izmed najboljših odločitev v karieri. Dejal je, da je življenje v Makedoniji ni prav nič stresno, včasih celo preveč sproščeno in da mu je všeč, ker ljudje res živijo iz dneva v dan. Priznal je, da je Slovenija v primerjavi z Makedonijo bolj urejena in da včasih pogreša slovensko morje. Skopje bo že kot rojstni kraj njegovega prvorojenca zanj vedno nekaj posebnega, tudi v njegovi športni karieri predstavlja pomembno poglavje. Pravi, da mu očetovstvo ni obrnilo vsega na glavo, ampak da se je vse spremenilo na lepše.

Po treh letih v Vardarju se je znova vrnil v Slovenijo, kjer je podpisal za Gorenje Velenje. Z Gorenjem so si želeli osvojiti naslov državnega prvaka, vendar jim ni uspelo. Na sredini sezone 2017/2018 je po odločitvi kluba zapustil ekipo iz Šaleške doline, saj si klub prizadeva, da člansko ekipo v naslednjih letih pomladi. Po prekinitvi pogodbe je šel k NEXE-ju iz Našic. Po končani sezoni hrvaški podprvaki niso več računali nanj in zato se je 35-letni Ljubljančan vrnil v domovino. Zanj je bila sprejemljiva ponudba Izole, ki jo je pred kratkim sprejel Fredi Radojković, ki je z Brumnom sodeloval že pri Cimosu.

Miren a ambiciozen

Brumen je miren igralec s trezno glavo, vendar tudi zelo ambiciozen in trmast, kar ga je večkrat privedlo do nesporazuma s trenerji. Tako naj bi bil glavni razlog za Brumnov odhod iz Velenja ravno njegovo kritiziranje slabe forme Gorenja. Tudi leta 2012, ko je še zadnjič nastopil za reprezentanco na EP v Srbiji in je od trenerja Borisa Deniča dobil malo priložnosti, je dal jasno vedeti, da si želi več igrati, v nasprotnem primeru za reprezentanco ne bo več nastopil. S trenerjem sta imela nekaj težkih, a iskrenih pogovorov. Padla je sporazumna odločitev in Brumen se je umaknil z reprezentančnih vod.

Tudi izguba ledvice ga ni ustavila

V karieri je imel več ovir, ki so mu igranje skoraj preprečile, vendar je z željo in ljubeznijo do rokometa dokazal, da je vse mogoče. Najbolj odmevna je bila njegova odstranitev obolele ledvice, ki mu je zastrupljala telo. Za Dnevnik je dejal, da po odstranitvi nima večjih težav in da je fizično dovolj močen. V naslednjih letih sta sledili še dve hudi poškodbi, in sicer kolena ter rame. Vedno se je po poškodbah vrnil v najkrajšem možnem času in svojo predanostjo postal ljubljenec slovenskih navijaških src.

Mladostniške napake

Za Dnevnik je priznal, da se najbolj sramuje dogodka iz leta 2003, ko mu je Nacionala antidopinška komisija v urinu odkrila THC, zaradi česar je prejel 4-mesečno prepoved igranja. A bolj kot kazen ga je prizadelo dejstvo, da zaradi tega ni bil član dveh reprezentanc, ki sta osvojili kolajne: mladinske na SP 2003 v Braziliji in članske na EP 2004 v Sloveniji.

Vsak si želi biti zaradi njega samo še boljši

35-letni Ljubljančan si želi igrati še vsaj dve sezoni vrhunskega rokometa. Po končani karieri želi ostati v rokometu kot trener mlajših selekcij. Tudi za svoja dva sinova si želi, da bi šla po športnih stopinjah, vendar ne nujno v rokometu. Brumzi, kot mu pravijo, je imel veliko željo po vrnitvi v Ljubljano, da bi vsaj enemu izmed klubov v prestolnici pomagal priti zopet na vrhunsko raven. Sedaj pa ga je življenjska pot pripeljala na Obalo, kjer z veseljem trenira in svoje izkušnje deli z izolsko ekipo, ki ima v letošnji sezoni željo po vsopu v 1. A moško rokometno ligo. Igralci, ki sodelujejo z Brumnom v Izoli, priznavajo, da njegove dolgoletne izkušnje pripomorejo h kvalitetnejšemu in profesionalnejšemu pristopu do treniranja. Vsak si želi biti zaradi njega samo še boljiši. In to dokazovanje ter goreča želja je za tako mlado ekipo velik plus. M