22-letni Rjoju Kobajaši je kot tretji skakalec v zgodovini osvojil 67. novoletno skakalno turnejo s pokrom zmag. Po prvi seriji v Bischofshofnu je bil šele na četrtem mestu, v finalu pa je s skokom 137,5 metrov prepričljivo porazil vso konkurenco.

»Ne morem verjeti, da mi je uspel tako sijajen dosežek. Pred finalnim skokom nisem razmišljal o ničemer, želel sem narediti le dober skok,« je dejal Kobajaši. Takoj po doskoku so ga dočakali Japonci z legendarnim Kasaijem na čelu. A veselje ni bilo niti približno tako evforično kot v preteklih letih ko je slavil Peter Prevc ali Kamil Stoch. Kolegi so ga prisrčno objeli, on pa se je vljudno priklonil gledalcem na vseh straneh ob doskočišču, sicer pa ni deloval posebno razburjen. Po Kazujošiju Funakiju je postal drugi Japonec s tovrstnim podvigom. 21 let so torej Japonci čakali na novega junaka, ki pa ima poseben cilj. Kljub temu, da je, kot je v njihovi navadi, zelo spoštljiv, pa nikakor ni skromen in zadržan.

Še leta 2016 je osvojil bron na mladinskem svetovnem prvenstvu, v isti zimi pa 23. januarja v Zakopanah debitiral v svetovnem pokalu. Mladi skakalec sedaj dominira sezono 2018/19. Od prve zmage v svetovnem pokalu novembra v Kuusamu je bil na vrhu še sedemkrat.

“Ne znam si predstavljati, da me zdaj lahko kdo ustavi.”

Je samozavestno dejal že po tekmi v Innsbrucku. Od enajstih tekem je kar desetkrat stal na stopničkah. Trenutno je na dobri poti, da podre rekorda Petra Prevca iz sezone 2015/16 po številu zmag (15) in točk (2303) v eni sezoni. ”Če je njemu uspelo, zakaj nebi tudi meni,” je novinarjem odgovoril sicer redkobesedni skakalec, ki drugače ne govori angleško in potrebuje prevajalca.

Od kod letošnja forma, ni jasno nikomur. Sin učitelja športne vzgoje iz Ivateja na severu Japonske, je pri petih letih začel smučati in se v prvem razredu usmeril v skoke. Nad športom sta ga navdušila starejši brat Junširu in sestra Yuka. Pet let starejši Junširo Kobajaši je lani zmagal na prvi tekmi sezone, a se nato izgubil v povprečju.  Po značaju sta si povsem različna. Če je Junširo umirjen, je Rjoju poln adrenalina in živahen. Zase pravi, da je novodobni Japonec: “Sem nor Japonec.”

Nor pa je tudi na hitre avtomobile, modo in glasbo. “Ko je Rjoju doumel, da je treba narediti kaj več, kot le dirkati s hitrim porschejem, se je obrnilo navzgor,” je za dnevnik Tiroler Tageszeitung povedal Finec Janne Väätäinen, klubski trener Kobajašija.

Talent ni dovolj

Po tem, ko je bil na krstu v svetovnem pokalu leta 2016 v Zakopanah odličen sedmi, so vsi pričakovali, da bo šla njegova pot navzgor, a se je hitro ustavila. Na lastni koži je okusil, da le talent ne prinaša končnega zadovoljstva. V sezoni 2016/17 ni osvojil niti točke svetovnega pokala, za tem pa je začel z njim delati finski strokovnjak. “Nenehno sem mu dopovedoval, da mora več delati, kar mu ni najbolj dišalo,” se spominja Väätäinen. Kobajašija je opazil že že leta 2012, ko je bil ta star še 14 let, in videl, da pred njim stoji naravni talent.

 

Legendarni Noriaki Kasaji – rojak in vzornik

“Veliko me je naučil o življenju športnika, pa seveda tudi o tehniki skokov,” pravi novi japonski skakalni cesar. Razkriva, da se je od kar 24 let starejšega skakalca največ naučil. Skupaj nista le v reprezentanci ampak tudi v klubu.

“Ogledal sem si tudi posnetke številnih zelo dobrih skakalcev in se iz njih veliko naučil,” je še dejal. Zdaj je zgodba obratna. Vsi gledajo Japonca, ki je zelo hitro po odskoku z mize že v fazi za letenje. Nemški skakalec Andreas Wellinger, je nazorno opisal japonskega skakalca: “Naš majhni Japonec leti po zraku kot kos papirja.” Kljub vsej norosti pa njegovi skoki ne delujejo tvegano. Za razliko od številnih tekmecev ima pri 173 centimetrih 60 kilogramov, kar je pri izračunu indeksa telesne teže več kot številni drugi. Celotne teže ne kompenzira s krajšimi smučmi, temveč z več telesne mase. Z 245 centimetri so njegove smuči daljše od smuči preostalih. “To je alternativa trenutnemu trendu in očitno deluje,” pravi avstrijski skakalec Toni Innauer.

Veliki pritiski

Kobajaši je zgleda našel način, kako se spopasti s pritiski evforije. ”Ko delaš s športniki, delaš z izredno motiviranimi ljudmi, kar je v običajnem življenju redko. Ljudje ne najdejo energije, da bi spremenili banalno stvar, medtem ko so športniki za neki cilj pripravljeni svoje življenje postaviti na glavo,” svoje izkušnje opisuje športni psiholog Matej Tušak. A zanimivo, da čeprav je osvojil eno najprestižnejših lovorik v smučarskih skokih, še vedno ni preveč zanimiv za domačo javnost. Njegov pohod na zlatega orla je spremljala le peščica japonskih medijev v primerjavi s pravo armado, ki zapisuje vsak korak nacionalne junakinje Sare Takanaši. Od preostalih medijev pa se Japonci pogosto zavarujejo z jezikovno pregrado, in ker odgovarjajo po prevajalcu imajo po tekmi precej manj obveznosti in več miru. Pri umirjanju vsega dogajanja pa pravi, da mu je velikokrat v oporo starejši brat Junširo.

Kljub temu, da se je z letošnjo novoletno turnejo postavil ob bok Nemcu Svenu Hannawaldu in Poljaku Kamilu Stochu, mnogi verjamejo, da zmore še več. “Še vedno ima prostor za napredek. Če bo rasel v pravi smeri, je lahko v prihodnjih letih eden najboljših skakalcev na svetu,” je o svojem varovancu še dejal Väätäinen.