Kljub temu, da najdaljše počitnice nastopijo šele poleti, se mnogi otroci zelo veselijo tudi novoletnih in zimskih, ko lahko vsaj teden dni preživijo izven šolskih klopi. Za njih veselje, za mnoge starše pa velika skrb, kako za otroka priskrbeti varstvo. Obstaja veliko ponudnikov tako dnevnega varstva kot raznih zimovanj, ki pa lahko za starše predstavljajo velik finančni zalogaj.

Nekateri otroci tako počitnice preživijo pri starih starših, spet drugi te možnosti nimajo. Starši so tako primorani vzeti dopust ali otroka vključiti v eno izmed oblik počitniškega varstva.

”Veliko otrok je v času počitnic prepuščenih samim sebi, zato si vsako leto znova prizadevamo, da bi čim več otrokom ponudili toplo, varno, veselo ter aktivnosti polno počitniško okolje, ki s pestro paleto dogajanja razbije monotonijo za marsikoga dolgih in neveselih počitniških dni,” pravi Tjaša Sušin, strokovna sodelavka Zavoda za letovanje in rekreacijo otrok (ZLRO).

Skoraj vsak otrok sanja o belem božiču, če že ne o tem, pa vsaj o belih počitnicah. Kepanje, grajenje iglujev, nočni pohodi z baklami, sankanje in morda celo smučanje. Tisti, ki dobijo priložnost, se podajo tudi na to avanturo.

 

Koliko pa lahko stanejo takšne počitnice?

V Ljubljani recimo Smučarski klub Snežinka in Zavod G-rega ponujata smučarske zimske počitnice, a se mora smučanja udeležiti vsaj ena odrasla oseba, tako da pri varstvu staršem to prav veliko ne odnese. A kljub temu, so počitnice za vso družino ceneje, kot v lastni režiji. Pri SK Snežinka bi tako odšteli 580 evrov na otroka, pri Zavodu G-rega pa slabih 300 evrov, a ta cena ne vključuje prehrane in smučarskih kart.

 

Agencija Mini šport ponuja 4 dnevno smučarsko zimovanje za otroke, ki stane 295 evrov, za isto ceno pa organizira 6 dnevno ‘Zimsko smučijado’ tudi ZLRO. ”Ker Mestna občina Ljubljana subvencionira tudi zimovanja, lahko otrokom s stalnim prebivališčem na območju MOL omogočimo še nižjo ceno,” poudari Sušinova.

 

Pa vendarle, ni vse tako črno

V Zvezi prijateljev mladine Slovenije so že leta 1999 pričeli s humanitarno pobudo zbiranja sredstev za financiranje zimovanj otrokom iz socialno in materialno ogroženih družin. Oblikovali so zdravstveno zimovanje, ki upošteva vse medicinske indikacije, ki jih narekuje dodatna potreba posameznega otroka s posebnimi potrebami. Predvsem pa želijo doseči polno vključitev v praksi z otrokovimi vrstniki. ”Na ta način pridobijo vsi otroci, tako polnočutni kot otroci s posebnimi potrebami. Vsi skupaj sobivajo in se učijo eden od drugega,” pravi Bojana Globačnik. Tako ZLRO vsako leto omogoči zimovanje tudi nekaj otrokom iz socialno ogroženih družin.

 

”Pri otrocih vidimo veselje, ko pridejo na zimovanje, v varno okolje, kjer vedo da bodo vsak dan dobili topel obrok,” pravi pedagoški vodja Marko Strel in še dodaja: ”težave se pogosto začnejo zadnje dni, ko se zavedo, da se približuje odhod domov.”

 

A glavni cilj je varna zabava na snegu. Zagotavljanje te pa je v zadnjih letih postalo še bolj oteženo. ”Odkar so uzakonili spremembo nivojev učiteljev smučanja iz tristopenjskega na dvostopenjskega se je število licenciranih učiteljev smučanja znatno zmanjšalo, posledično pa se je povečala potreba po kadru,” poudari Strel.

 

Smučanje ni edina možnost

Mnogi starši se počutijo bolj udobno, če se otrok vsak dan popoldan vrne domov, in predvsem mlajšim otrokom to tudi bolj ustreza. Poleg prevozniških smučarskih tečajev, za katerega starši plačajo od 230 evrov dalje, obstajajo tudi raznorazna dnevna počitniška varstva. V teh otroci aktivno preživljajo čas na različne načine in tako variira tudi cena.

 

”Najlepše zimske počitnice so tam, kjer se dobro počutiš, zame je to na morju. Pozimi vsi silijo v gore, mi pa raziskujemo morsko obalo, imamo pustovanje, obiščemo soline, in tudi zaplavamo v bazenu,” pripoveduje Urška Vrtačnik strokovna sodelavka Zveze prijateljev mladine Vič-Rudnik. Poudarja tudi, da takšno ‘pravljico’ lahko otrokom zagotovijo le zaradi angažiranih prostovoljcev, vzgojiteljev-animatorjev. ‘’Dati del sebe  otrokom ali mladostnikom, z njimi deliti svoje znanje, talente, veselje in energijo je najmanj kar lahko storimo. Hvaležnost otrok in mladostnikov ob odhodu domov pa je neprecenljiva,” svojo izkušnjo opisuje prostovoljka Ema Debenc Mlakar.

 

Mladi za mlade

Razna taborniška društva, plezalni klubi, gasilska društva in mnogi drugi v času zimskih počitnic organizirajo raznolika zimovanja, ki so v večini namenjena njihovim članom. Z vsakim letom se bolj trudijo identificirati družine, ki bi potrebovale pomoč. ”V vsakem vabilu opomnimo starše, da njihovo finančno stanje naj ne bo ovira pri otrokovi udeležbi,” pravi Barbara Butara, načelnica Rodu heroj vitez iz Ljubljane. Večino subvencij krijejo društva sama, ali pa s sredstvi prejetimi iz občinskih razpisov.

 

Kljub temu, da sta stopnja tveganja revščine in stopnja tveganja socialne izključenosti nižji kot preteklo leto, razna društva poročajo, da potrebe po pomoči rastejo. Kriza je močno prizadela življenja mnogih posameznikov in družin, ki sedaj potrebujejo pomoč za lajšanje stiske. ”Otroci se morda niti ne zavedajo razlike, kar je tudi prav. Predvsem so zelo veseli njihovi starši, da lahko otrokom omogočijo aktivne počitnice,”  pravi Pina Maja Bulc, načelnica Rodu trnovskih regljačev.