Bi se ob hudi bolezni, ki bi vas oropala dolgega in polnega življenja, dali zamrzniti? Na napredek tehnologije in medicine nekoč v daljni prihodnosti namreč že čaka več kot 300 globoko zamrznjenih ljudi. To jim omogoča mejna in kontroverzna znanost o zamrznitvi človeka, ki ga tradicionalna medicina ne more več držati pri življenju – krionika. Ta je trenutno še precej v povojih in močno odvisna od špekulativnih tehnologij prihodnosti. Zaenkrat je zamrznitev človeka samo precej drag postopek, ki še ni povsem zanesljiv in ni povraten ter morda nikoli ne bo, trdijo nekateri znanstveniki na področju biologije in medicine. Krionika pa poleg znanstvenih odpira tudi druge etične, pravne, verske in filozofske dileme.
[aesop_quote type=”pull” background=”#ffffff” text=”#000000″ align=”center” size=”1″ quote=”»Ljudje pogosto sprašujejo, kam odide duša ob zamrznitvi. Človek pravzaprav med krioperzervacijo ni mrtev, prav tako pa ni živ.« ” cite=”Best Ben, Cryonics institut ZDA” parallax=”off” direction=”left” revealfx=”off”]
Zamrzovanje za zdaj brez možnosti odmrznitve
Klasičnemu zamrzovanju se v kroniki skušajo izogibati, ker pri njem na telesu nastajajo nepopravljive poškodbe in tkivo odmre, je v intervjuju za Val 202 povedal nekdanji predsednik in direktor krioničnega inštututa Cryonics institut v ZDA Ben Best. Namesto klasičnega zamrzovanja teles od leta 2004 uporabljajo vitrifikacijske raztopine, ki v procesu popolnoma odpravijo tvorjenje ledenih tvorb, je dodal Best.
Največja trenutna težava pri tem je, kako takšno zamrznjeno in “po črki zakona” mrtvo osebo obuditi nazaj v življenje, saj je zaenkrat mogoče zamrzniti in posledično odtajati samo posamezne celice, nekatera tkiva in majhne organe, je še dodal Best. Poleg nejasne prihodnosti krionike, pa na spletni strani krionične fundacije Alcor v ZDA pišejo tudi o nejasnosti poškodb, torej, koliko škode nastane od prenehanja krvnega obtoka do zamrznitve možganov in med prevozom v oddaljene ustanove ter kaj se dogaja z možgani pri minus 196 stopinjah Celzija.
Na svetu sicer obstaja sedem krioničnih inštitutov, v katerih je po podatkih posameznih institutov zamrznjenih okoli tristo ljudi. Največji je Alcor – Extension fundation v Scottdalu v zvezni državi Arizona, ki ima dva “stand by” prostovoljca tudi v Evropi, na Portugalskem, za primere smrti tam in nujnega transporta. Nekateri se odločijo za zamrznitev telesa, drugi samo za zamrznitev glave, vsi globoko zamrznjeni pa čakajo na napredek tehnologije in medicine.
Od kje krionika?
Koncept krionike je, da osebo kmalu po zastoju srca zamrznejo na tako nizki temperaturi, da s tem ustavijo vse biokemične procese v telesu in bi tako za več stoletji lahko ustavili nadaljnje propadanje celic in staranje, piše na spletni strani inštituta za krioniko Cryonics Institut v ZDA.
Zgodovina te mejne znanosti sega do leta 1962. V tem letu je namreč akademik in oče krionike Robert Ettinger objavil knjigo The prospect of immortality z znanstveno tehtnimi dognanji o možnosti ohranitve človeškega telesa na izjemno nizkih temperaturah. Ettinger je tudi ustanovil prvi inštitut leta 1976, prav Alcor – Extension life fundation, ki od takrat ponuja zamrznitev in hranjenje človeškega telesa.
Osrednja teza krionike je, da so človeški dolgoročni spomin, identiteta in človeška osebnost shranjeni v strukturah in povezavah, ki jih je mogoče z zamrznitvijo na temperaturi vsaj 196 stopinj pod lediščem ohraniti tudi več sto let in pozneje vrniti v neokvarjeno funkcijo.
[aesop_image img=”https://www.novinarji.si/wp-content/uploads/2018/05/alcor.jpg” panorama=”off” credit=”Foto: Alcor” align=”center” lightbox=”on” captionposition=”left” revealfx=”off” overlay_revealfx=”off”]
Krioniko spremljajo mnoge dileme
Krionika pa poleg njenega skoraj znanstveno-fantastičnega predznaka odpira nekatere etične in verske dileme. S krioniko se trenutno ukvarja le nekaj inštitutov na svetu, ki so sicer neprofitna podjetja, eno izmed njih ima sedež tudi v Evropi, in sicer v Rusiji. Za “kriospanec” pa morajo pacienti, kot jih poimenujejo na spletnih straneh inštitutov, odšteti od 13.000 evrov za posamezne organe do 280.000 evrov za celotno telo.
David Shaw v svojem članku o Krioetiki razlaga, da ta vsota pokriva stroške zamrznitve in hranitve trupla ali posameznih organov le za določen čas. Odstira tudi dilemo, kaj se zgodi, ko sredstva poidejo, kriobiologi pa še vedno ne najdejo načina za povrnitev človeka v življenje? Shaw piše tudi, da koncept nesmrtnosti, ki ga ponuja omenjena znanost, lahko ljudi sili v evtanazijo ali samomor pred dejansko naravno smrtjo. Odločitev za krioperzervacijo, medtem ko na milijone mladih ljudi umira za lakoto, pa je nemoralna in egoistična, še piše Shaw.
Krionika pa zbuja dileme tudi v verskem smislu, saj vere temeljijo na tem, da človekova duša odide na “oni svet” po smrti. Pogosto ljudem ni jasno, kaj se z njihovo dušo dogaja v krioničnem “hladilniku” in da je to v nasprotju z nauki religije, razlaga Best. Inštituti in zagovorniki krioperzervacije telesa na svojih spletnih straneh sicer pojasnjujejo, da so za življenje, da ohranjajo življenje, kar ni v nasprotju z verskimi nauki.
Krioperzervacija v Sloveniji?
Krionika se sicer kot nepriznana znanost v državah, kjer ponuja svoje storitve, srečuje predvsem z velikimi pravnimi ovirami za ta postopek, saj morajo izvajalci čakati na potrjeno uradno smrt osebe, da pričnejo s krioperzervacijo, kar je na nek način kotraproduktivno, veliko držav pa tovrstnega hranjenja “trupla” niti ne dopušča.
V Sloveniji imamo zelo strog zakon o pokopališki dejavnosti, pa tudi za občinske predpise je že potresanje pepela kjerkoli drugje zelo problematično in težko dosegljivo, kljub pokojnikovi volji. Lahko pa bi se tovrstne inštitucije tem predpisom pri nas izognile z darovanjem telesa v znanstvene namene, kot to opredeljuje Zakon o pacientovih pravicah, vendar za to zaenkrat po naših zakonskih določilih ne smejo prejeti plačila.
[aesop_image img=”https://www.novinarji.si/wp-content/uploads/2018/05/Zajeta-slika.png” panorama=”off” align=”center” lightbox=”on” captionposition=”left” revealfx=”off” overlay_revealfx=”off”]
Vse skupaj zgolj smešen eksperiment
Mnogi biologi, zdravniki in znanstveniki klasičnih znanosti Krioniko označujejo kot nesmisel in jo zaradi pomankanja dokazov zavračajo kot znanost. Profesor neuroznanosti na King´s Collegu v Londonu Clive Coen je zahteval prepoved oglaševanja krioperzervacije. Dejal je, da je ohranitev celega telesa s pomočjo krionike neverjeten in smešen poskus, ohranitev celih možganov pa malo manj smešen poskus.
[aesop_quote type=”pull” background=”#282828″ text=”#ffffff” align=”center” size=”1″ quote=”»Trenutno ni objektivnega dokaza, da bi celotno človeško telo ali vsaj organ kot je ledvica lahko preživelo krioperzervacijo brez poškodb celic po oživitvi.«” cite=”Barry Fuller, specialist za nizkotemperaturno medicino na University College v Londonu” parallax=”off” direction=”left” revealfx=”off”]
Če bi bilo teoretično nekoč mogoče ohraniti možganske funkcije, ki oblikujejo osebnost, v mrtvem tkivu, se to zagotovo ne dogaja v inštitutih sedaj, trdi biolog na univerzi McGill v Kanadi Michael Hendrics. Tehnologija za to, kaj šele sposobnost branja “teh podatkov” nazaj iz zamrznjenega osebka, ne obstaja niti na načelni ravni, je poudaril Hendrics. Prav mešanje, kaj je teoretično možno s tem, kar je praktično dosegljivo, izkorišča ranljivost ljudi, meni Hendrics.
