Bruselj je glavno in največje mesto Belgije, je tudi prestolnica Evropske Unije, poleg tega pa ima tam sedež večina evropskih institucij. Bruselj nudi kar nekaj zanimivih ogledov in doživetij (evropske institucije, umetnost in arhitektura), a mestu manjka urejenosti, kar je vidno predvsem na ulicah. Mesto je razdeljeno na nov evropski del in star del. Kljub dejstvu, da mesto ne ponuja toliko znamenitosti kot katero drugo mesto, obisk belgijske prestolnice ni povsem razočaral in imate še vedno dober razlog, da se vrnete domov s čokoladno bonboniero.

Mainz; Foto: Andrej Kadunc

S študenti FDV-ja smo se udeležili strokovne ekskurzije (6. – 8. december 2017), ki nas je tokrat popeljala v evropsko prestolnico Bruselj. Pot smo začeli v Ljubljani in po približno enajstih urah vožnje smo se ustavili v prestolnici nemške pokrajine Porenje-Pfalška, torej v Mainzu, kjer smo si ogledali Gutenbergov muzej, ki velja za enega najstarejših muzejov tiska na svetu. Muzej je ustanovila skupina ljudi leta 1900 oziroma 500 let po rojstvu Johannesa Gutenberga. Imeli smo tudi nekaj prostega časa za ogled mestnega središča. Nato smo krenili naprej proti Bruslju in nekaj čez peto popoldan smo prispeli v večerno konico belgijske prestolnice. Po nastanitvi v hotelu je sledila večerja. Po nekaj manjših nesoglasjih smo se dokončno razporedili po sobah. Sledil je prosti čas in prvič smo lahko začutili nočni utrip Bruslja, ki pa ni, roko na srce, nič posebnega. Vrnitev v hotel je bila za večino nekje v zgodnjih jutranjih urah, a časa za počitek ni bilo, saj nas je pot naslednje jutro vodila v Evropski parlament.

Bruselj ponoči; Foto: Andrej Kadunc

In tako je minila (pre)kratka noč in ob osmih zjutraj je sledil odhod proti hramu demokracije. Janez Vouk nas je sprejel in nam predstavil vloge ter delovanje parlamenta. Sledil je še kratek ogled po parlamentu. Komaj smo uspeli narediti nekaj fotografij, že smo morali hitro naprej, kajti sledila je okrogla miza z evropskima poslancema. Na žalost sta uspela priti le Romana Tomc in Franc Bogovič (oba EPP). Dogajanje na okrogli mizi so pokrivali najini kolegi. Sledil je obvezen del vsakega dobrega dneva – kosilo. Za tem je sledil še nagovor v.d. direktorja Direktorata za medije Yannisa Darmisa in predstavitev Informacijske pisarne EP v Sloveniji, ki jo je opravil Klemen Žumer. Odšli smo tudi na ogled avdiovizualnega centra, kjer so nam predstavili, kako deluje center in katere pogoje moramo izpolniti, da bi tudi mi lahko izkoristili ekipo in opremo, ki jo ponujajo. S tem je bilo tudi konec našega dneva v Evropskem parlamentu in sledil je še obisk  Hiše evropske zgodovine, kjer je, kot pove že ime, predstavljena zgodovina Evrope, s poudarkom na 19. in predvsem 20. stoletju. Tako se je zaključil program prvega celotnega dne v Bruslju in sledil je prosti čas. Tokrat smo imeli še več časa in energije za raziskovanje mesta, ogled znamenitosti in za nakup kakšnih spominkov.

Evropski parlament; Foto: Andrej Kadunc

Prebujeni v novo jutro, smo ugotovili, da je to naš zadnji dan v Bruslju. Sledil je »check-out« iz hotela in še zadnja stvar, ki smo jo imeli v programu. Razdelili smo se v dve skupini. Prva je odšla na obisk Corporate Europe Observatory (CEO), druga pa na obisk Evropskega združenja novinarjev. Pri CEO dela skupina ljudi, ki želi razkriti, kakšne privilegije imajo določena podjetja in kako lobirajo na politiko ter njene odločitve. To smo doživeli tudi iz prve roke, ko smo si z zaposlenim na CEO ogledali stavbe vplivnih korporacij. Evropsko združenje novinarjev velja za neprofitno organizacijo, ki deluje v 14 državah. Glavni cilj je povezati novinarsko teorijo in prakso ter spodbuditi profesionalizem novinarstva in svobodo tiska. Nato je sledil prosti čas, ki smo ga izkoristili za mnoge stvari – nakupe, oglede muzejev, znamenitosti in tudi kosilo –, a kmalu je sledil čas za naš odhod proti avtobusu. Zadnje postajališče je bil Atomium, ki je bil zgrajen za potrebe bruseljske svetovne razstave leta 1958. Temu je sledilo še sklepno dejanje, vrnitev na avtobus in odhod proti Sloveniji. Prebudili smo se v zasneženo jutro in soglasni smo bili, da je bila ekskurzija prekratka.

 

 

Prejšnji članekRadio in kultura
Naslednji članekMož, ki je spremenil dojemanje hudiča