BRUSELJ – 7. decembra je v prostorih Evropskega parlamenta potekala okrogla miza s poslancema Evropske ljudske stranke, Romano Tomc in Francem Bogovičem. Dogodka so se udeležili študentje novinarstva iz Fakultete za družbene vede, okroglo mizo pa so moderirali Neža Pušnik, Martin Mittendorfer in Matej Simič.

Uvodna tema pogovora je bila vloga Haaškega sodišča za vojne zločina v državah bivše Jugoslavije. Romana Tomc meni, da je bilo Haaško sodišče pri svojem delu deloma uspešno, saj je uspelo opozoriti na težave, ni pa prineslo zadoščenja svojcem žrtev. Poudarila je tudi pomembnost takšnega nevtralnega sodišča, ki bi lahko obsodilo vojne zločince in narodu omogočilo premik naprej, ter omenila, da bi Haaško sodišče lahko posredovalo tudi pri razrešitvi povojnih pobojev v Sloveniji. Bogovič pa je bil nekoliko bolj kritičen: »27 let že po začetku dogodkov, med ključnimi akterji, ki so se zapletli v balkansko vojno, ni niti milimetra premika v smeri sodelovanja,« je povedal. »Zame je to neka bodoča grožnja, kjer imamo med sabo zgodovinsko sprte narode, kjer vsak stoji na svojem, hkrati pa v vseh teh državah katastrofalno gospodarsko, socialno in ekonomsko sliko,« je še dodal. Po njegovem mnenju bi morala biti Evropska unija bolj prisotna pri odločitvah in prispevati več finančnih sredstev.

V nadaljevanju se je odprlo vprašanje samostojnosti Katalonije. Tomčeva pravi, da podpira pravico naroda, da sam odloča o svoji samostojnosti, vendar poudarja, da mora pri tem zbrati prepričljivo večino: »Samo prepričljiva večina zagotavlja, da bo ta samostojnost tudi uspešno delovala.« Meni, da je Katalonija v primerjavi s Slovenijo drugačna prav v podpori samostojnosti: »Slovenci smo svojo željo po neodvisnosti odločno pokazali s 95 odstotno udeležbo na referendumu, od tega jih je 92 odstotkov glasovalo za samostojnost.« Prepričana je, da Katalonija še ni zrela za samostojnost, oba z Bogovičem pa obsojata odzive španske vlade. Franc Bogovič je eden redkih poslancev, ki si pred kamero upa govoriti o Katalonski situaciji: »Slovencem je lažje govoriti o tej problematiki, saj imamo drugače oblikovano stališče, kot nekatere druge države, ki imajo svoje Katalonije, vsak na svojem koncu.« Tomčeva je na vprašanje, ali je Španija demokratična država, odgovorila, da če strogo upoštevamo stroga merila in kriterije, kaj je demokracija, po njenem mnenju polovica evropskih držav ni demokratičnih, med drugimi tudi Slovenija.

V zadnjem delu srečanja sta poslanca naslovila še temo o evropskem denarju, kjer je Tomčeva pozvala študente, da izkoristijo 8 milijard evrov, ki gredo po njenih besedah za zaposlovanje mladih. »To je toliko denarja, kot ga Slovenija z vsemi davki dobi v enem letu,« je številko poveličevala poslanka Tomc. Slovenija je od tega denarja dobila 9 milijonov evrov, kar je najmanj od vseh držav članic. Eden izmed programov je Erasmus, za katerega Tomčeva pravi, da ga je škoda ne izkoristiti: »Jaz bi Erasmus program naredila kar obvezen.«

Študentje novinarstva so nanjo očitno naredili močan vtis, saj je srečanje zaključila s povabilom k prijavi na praktično usposabljanje oziroma pripravništvo v njeni pisarni.

Prejšnji članekTelevizijska vest in izjava
Naslednji članekKomercialni radio