Na trg prihaja prvi leteči avtomobil Terrafugia Transition
Matej Simič
»Leteči avtomobili bodo kmalu realnost,« pišejo svetovni mediji. Že čez dva tedna na ameriški trg v predprodajo prihaja prvo prevozno sredstvo, ki se v samo minuti iz običajnega avtomobila spremeni v nekakšno letalo in se dvigne v nebo. Konec naslednjega leta naj bi prišli v redno prodajo. Prihodnje leto pa se bo premierno v nebo z letečim avtomobilom dvignila tudi Slovenka – evropska komisarka za mobilnost in promet Violeta Bulc.
Ideja o letečih avtomobilih, ki je živa že trideset let ali celo več, bo kmalu postala del vsakdana ne samo milijonarjev, temveč tudi ostalih ljudi, napoveduje kitajska tiskovna agencija Xinhua.
Bo res? Sprašujemo se, ali je infrastruktura dovolj razvita. Ali tehnologija 21. stoletja že zadošča ideji iz 70. let, ki se še vedno marsikomu zdi neuresničljiva? Zastavljajo se vprašanja o tem, kako bo organiziran promet med nebotičniki, pticami in letali? Pa varnost?
Stalnica v filmih kmalu stalnica tudi v realnosti?
Že v kultnih filmih Nazaj v prihodnosti (Back to the future, 1985) in Iztrebljevalec (Blade Runner, 1982) ter vsem dobro znani risani seriji, ki je bila nepogrešljiv del otroštev današnjih študentov in je nastajala v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, The Jetsons (The Jetsons, 1962), so bili leteči avtomobili stalnica. Prizori transporta iz enega konca večmilijonskega ameriškega mesta na drug konec v le nekaj trenutkih že več desetletij »razburjajo« avtomobilsko industrijo. O »cestnem prometu v zraku« so sanjale mnoge generacije baby-booma, ki so upale, da se bodo, ko odrastejo, v službo vozili po zraku. Najbolj zagreti svoja zgražanja še vedno puščajo na raznih spletnih portalih – ker so sanje dovoljene in bo jutri nov dan! A po desetletjih juter je realnost še vedno taka, da avtomobili ‒ razen v domišljiji in avtomehanični delavnici ‒ še vedno ostajajo prizemljeni.
Terrafugia Transition – prvi leteči avtomobil
Gre za prvi bencinsko-električni hibridno avtomobil, ki je zasnovan za vožnjo tako po cesti, kot tudi po zraku. Transition se lahko v samo šestdesetih sekundah prelevi v letalo in poleti proti nebu. Za svoj vzlet naj bi potreboval približno 500 metrov prostora oz. vzletne steze.
Ima štiri kolesa, dvoje vrat in nekakšen volan. A kljub temu na prvi pogled zgleda bolj kot letalo prilagojeno za vožnjo po cesti kot obratno. Slednje priznavajo tudi pri Terrafugi.
Prevozno sredstvo je namreč namenjeno letenju med bolj oddaljenimi ameriškimi mesti. Njegova ključna prednost pa je ta, da se piloti ob pristanku na manjših letališčih lahko brez težav odpeljejo naprej proti domu, pravijo pri Terrafugi.
Pri Terrafugi se lahko pohvalijo s prvim letečim avtomobilom, a žal se z njegovo prostornostjo ne morejo. Avtomobil je namreč zasnovan zgolj za dve osebi – sopotnika in voznika. Slednji pa za vožnjo poleg vozniškega dovoljenja za avtomobil potrebuje tudi izpit za pilota.
Vozilo v načinu »avto« doseže hitrost do 110 km/h. Pri tem pa porabi le 6,7 litra goriva na 100 kilometrov, s čimer v povprečju zadostuje vsem pogojem vožnje po cesti. Ko se dvigne v zrak, lahko v eni uri preleti kar 170 km zračne razdalje.
In če se sprašujete, kako boste svojega novega konjička pospravili v garažo, ne skrbite. Vozilo je v načinu »avto« široko le dobra dva metra in dolgo skoraj šest metrov. Vse to zaradi zložljivih kril in propelerja.
V uradnih oglasih podjetja je kot ključna prednost poleg hitrega transporta izpostavljena tudi varnost prevoza. Ker naj bi večino dela opravil računalniški sistem, je možnost za nastanek prometne nesreče praktično ničelna, zatrjujejo. A kljub vsem zagotovilom o varnosti, so v model vgradili tudi padalo, ki se odpre v primeru strmoglavljenja … In vožnja z letečim avtomobilom se naenkrat ne sliši več tako prijetno.
Razvoj je bil dolg in naporen, a revolucionaren
Prvi prototip tega modela je bil zgrajen leta 2009. Skoraj deset let so trajala testiranja, uspeli in neuspeli poskusi nadgradnje in soočanja s problemi finančnega zaledja razvoja. »Zdaj smo na ključni točki, ko lahko v nov model transporta implementiramo najboljše, kar smo naredili v letih razvoja in testiranj. Tak način transporta bo bolj funkcionalen in varen za potnika,« je ob zaključku razvoja o novem modelu transporta po zraku povedal glavni izvajalec projekta Chris Jaran.
Zgodovina razvoja: od dobrine do nujnega zla
Tehnologija je v 18. in 19. stoletju delala velike korake. Če so še leta 1908 Parižani potovali s kočijami in je bila vožnja dolgotrajna ter utrujajoča, so se že samo pet let kasneje vozili s prvimi bencinskimi avtomobili.
Takrat je imela avtomobile samo prestižna gospoda, danes pa so najpogostejše prevozno sredstvo. Ameriška revija Ward’s je pred kratkim naredila raziskavo, v kateri so ugotovili, da je na svetu že več kot milijarda avtomobilov.
Poglejmo nekaj ekstremov. Število avtomobilov najhitreje narašča na Kitajskem trgu, kjer so samo v lanskem letu prodali 14 milijonov novih avtomobilov. Glede na število avtomobilov, je avtomobilska industrija najbolj razvita v Združenih državah Amerike. Avtorji raziskave so ugotovili, da se po ameriških cestah vsak dan vozi okrog 239 milijonov avtomobilov – eno vozilo na 1,3 človeka.
Na drugi strani sveta je slika še vedno povsem drugačna. V Nigeriji prebiva 155 milijonov ljudi, a vse Nigerijci skupaj premorejo le sedem milijonov avtomobilov. 22 ljudi si tako deli le en avtomobil.
Poskusov letenja z avtom je bilo nešteto, nekateri so se končali celo s smrtnimi žrtvami
Človek o letečem avtomobilu ne samo sanja, ampak jih že približno sto let aktivno razvija. V oddaji How stuff works na Discovery channel so poročali, da je nek znanstvenik že v 18. stoletju imel željo razviti letečo kočijo. In ni presenečenje, da mu ni uspelo. A to ni edini poskus »letenja z avtomobilom«. V ameriškem muzeju patentov in blagovnih znamk imajo shranjenih kar osemdeset bolj ali manj uspešnih poskusov izdelave letečih avtomobilov.
Prvi poskusi poleta avtomobilov segajo v začetek 20. stoletja. Ni šlo za revolucionarno oblikovana vozila, ki bi se lahko v dolgi koloni dvignila v zrak in poletela, temveč, po skicah in fotografijah sodeč, bolj za letala s kolesi in prilagojeno kabino, podobno avtomobilski. Noben od teh avtomobilov nikoli ni zares poletel. Nekateri so se v zrak dvignili le za kak meter, drugi niso bili patentirani, ker so strmoglavili, pri poskusu vzleta tretjih so umrli celo izumitelji.
Kljub temu, da zgoraj naštetim pionirjem večna slava ni bila podeljena, so za izum letečega avtomobila navdihnili mnoge nove generacije izumiteljev.
»Današnji leteči avtomobili še ne izpolnjujejo vseh pogojev.«
Kljub obetavnim revolucionarnim napovedim o popolni tranformaciji načina prevažanja ljudi, številni še vedno opozarjajo na mnoge ovire, ki nas na poti do uresničitve sanj še čakajo.
Največja med njimi je zračni prostor, kjer bi takšna vozila lahko letela. Za zdaj se omenja zračni prostor pod tistim, ki je namenjen komercialnim letom letal. A konkretnih načrtov o tem, kako bo avtomobilski promet v zraku organiziran in kako se bomo vanj vključevali, še ni.
Poznavalec sprememb na področju letečih avtomobil je tudi dr. Viktor Šajn s fakultete za strojništvo, ki za oddajo 24 ur zvečer povedal: »Ta letala, ne bodo rešila problema transporta iz točka A v točko B v Los Angelesu. Ovira je vertikalni vzlet in pristanek, to pa v tem primeru letala z zložljivimi krili ne more izpolniti.«
Idejo o vertikalnem vzletu in pristanku tako imenovanih letečih taksijev pa že nekaj časa promovira tudi podjetje Uber. Kot pravijo pri Uberju, bodo Američani že čez slabi dve leti naročili taksi, ki bo po njih prišel po zraku. A tehnologije, ki bi omogočala povsem navpičen pristanek na streho stavbe in bi se jo dalo vgraditi v avtomobil, še ne poznamo, pravi dr. Šajn.
Poleg očitnih tehnoloških pomanjkljivosti, pa so tukaj še tiste skrite. Inženir Brian German, profesor na Georgia Institute of Tehnology, opozarja na nezanesljivost avtopilotov, ki naj bi bili vgrajeni v takšna vozila. »Od pilota ne moremo pričakovati, da bo upravljal vozilo in da bo krati imel nadzor še nad celotnim dogajanjem okrog vozila,« je za ameriški spletni portal Wired povedal German. Na tej tezi pa zaenkrat povsem pade tudi Uberjeva ideja o letečih taksijih.
Še ena od pomanjkljivosti je neizdelana ideja o množični proizvodnji takšnih vozil. Spletni portal The economist piše, da virov za izdelavo tako zmogljiv pogonskih sredstev oz. baterij enostavno še nismo iznašli.
Največji problem za množično družbo pa najverjetneje predstavlja cena. Terrafugia zaenkrat še ni razkrila končne vrednosti revolucionarnega izuma, kot ga imenujejo sami. V strokovni javnosti pa so ocene različne – vozilo lahko stane vse od 300.000 do milijon evrov.
Za enkrat se torej zdi, da so leteči avtomobili še vedno fantazija kot realnost.
»Sodobna« tehnologija je v resnici stara že več kot trideset let
Mediji, družbena omrežja in strokovnjaki so polni govoričenja o tem, kako je razvoj tehnologije v zadnjem desetletju dosegel vrhunec in s tem pomembno spremenil vsakdan ljudi.
Res je, da je pojav pametnih telefonov v naša življenja vnesel kontinuiran nemir. Zaradi njega (lahko) živimo vzporedno življenje. Ali bolje rečeno – ga moramo. Izpopolnjenost obstoječe tehnologije je sicer močno zarezala v ustaljen ritem življenja, ki so ga poznali naši starši, a tehnološki temelji se že leta niso spreminjali.
V osnovi in po svoji namembnosti se sodobne tehnologije še niso premaknile od svojih začetkov. Televizor v največji meri še vedno služi zgolj informiranju in zabavi. Z njim ne moremo upravljati hiše ali pripraviti večerje. Računalnik še vedno služi zgolj kot velika shramba za goro podatkov. Avtomobili v principu ostajajo škatle za prevoz ljudi in tovora. Izboljšali smo njihove mehanske in tehnične lastnosti, a še vedno ima večina volan, pod njim pa pedala, s katerimi ga moramo sami usmerjati. Avtomobili že več kot sto let še vedno vozijo samo po cesti. Čeprav so sanje že prav tako več kot sto let velike – za vse tehnologije »sodobnega« časa, ki to v resnici niso.
Kje je krivec za zaton tehnološkega napredka v zadnjih tridesetih letih? Se soočamo s prevelikim pomanjkanjem naravnih virov? Je kriv kapitalistično in antirazvojno porazdeljen svetovni denar? Ali pa je razlog le lenoba, ker nam je v tem svetu, tukaj in zdaj, s »sodobno« tehnologijo preprosto udobno?