Ali kako sem zavozila dva petka, ki sta veliko obetala, prinesla pa nič.
»Zakaj njih srce je prazno,« tako pravi Jerman v brezčasnem delu pisatelja Ivana Cankarja. In tako pravim tudi jaz o ustvarjalcih filma Zvezda je rojena. Zvabili so namreč naivneže v kinodvorane, ljudi, ki verjamejo v pravljice. Ljudi so prepričali, da so verjeli. Nemogoče je, da se ti v življenju zgodi tako čudovita ljubezen kot se je zgodila glavnima protagonistoma filma. Čudno je tudi misliti, da lahko neznanec popolnoma obrne tvoje življenje na bolje, ti da krila, da si ustvariš tako kariero, kot smo ji bili priča v filmu.
Izkušenemu glasbenemu mačku Jacksonu Mainea, ki ga odigra Bradley Cooper, se na življenjsko pot prikrade mlada glasbenica Ally (Lady Gaga). Tako neizkušena, preprosta in spontana kot je, mu pomeni pobeg iz njegovega sveta, zato se vanjo zaljubi. Pomaga ji ustvariti pevsko kariero, čeprav je ona nesamozavestna in neprepričana v svoje sposobnosti. Njun odnos z vzponom njene kariere začne propadati, Jacksona mučijo demoni kot sta ljubosumje in pretekle izkušnje, zato še bolj pogosto kot prej začne konzumirati alkohol in droge. To prinese v njun odnos še več negativne energije in nezmožnosti za uspeh zveze. Kljub več poskusom, da se spremenita, da več časa namenita drug drugemu (Jackson se odloči celo za zdravljenje svojih odvisnosti), jima ne uspe.
Po koncu zdravljenja Jackson pride domov, vse se zdi lepo, a v svojem jedru ni tako. Ko je Ally na enem izmed svojih koncertov, Jackson v občutku samote stori samomor. Ob njegovi smrti se Ally počuti potrto, saj je izgubila svojo veliko ljubezen, a spozna svojo poslanstvo. Začne oznanjati njuno ljubezen, vero v glasbo in se popolnoma preda ustvarjanju.
Njuna ljubezen je izpeta čudovito, nadzemeljsko, vsaj tako jo dojema povprečen gledalec, saj preseže meje planeta, v katerem obstajamo – glavna protagonista se ljubita še po smrti. Večina ne opazi seksizma in podrejenosti ženske moškemu, ki se jasno izražata skozi film. Razen nadpovprečno dobre glasbe in vokalistov ni nič za (pre)hvaliti, ideja o neskončni ljubezni je v svojem jedru surova in že zdavnaj izpeta.
Skozi celotno zgodbo se zdi, da Ally in Jackson svojemu prostoru in času ne pripadata, v družbi se počutita osamljeno, svojo uteho iščeta v glasbi in kasneje drug v drugemu. Tako se vsaj zdi, vprašanje je, kako bi bilo, če se Ally svojemu partnerju ne bi popolnoma miselno, finančno, partnersko in spolno podredila. Zatajila je svoj individualistični duh, s katerim je sprva prevzela in tudi osvojila Jacksona, da je lahko nekaj pridobila. V njena dejanja jo vodi želja po uspešni pevski karieri, ljubezen nastopi le kot posledica te želje.
Jackson se od vsega začetka kaže v vsej mogočnosti, ki jo premore, ima bleščečo pevsko kariero, na milijone oboževalcev po svetu, kar se zdi tako rekoč sanjsko, a mu to ne prinaša osebnega zadovoljstva. Ally se na drugi strani kaže kot povprečen človek, »eden izmed malih«, v prostem času nastopa v zakotnem baru. Iz toka življenja »običajnih smrtnikov« jo izvzame Jackson. Le zakaj ni enkrat »princesa« tista, ki reši »svojega princa« iz dolgočasne običajnosti?
Mlačna in nova
A to je v svojem bistvu vseeno le zgodba o dveh (ne)navadnih študentskih petkih. Navadnih zato, ker sem ju kot po navadi izkoristila za druženje s prijatelji, ki jih poznam že iz osnovnošolskih dni. To so ljudje, ki imajo stalno prebivališče v mojem lokalnem okolju, študentje približno moje starosti, ki tako kot jaz za vikend priromajo domov k družini ter starim prijateljem nazaj v objem in se želijo navzeti občutka domačnosti. Nenavadni pa zato, ker smo se oba petka odločili za ogled filma v kinu, kar ni naša praksa. In to istega. Drugič celo na mojo pobudo.
Bili smo 12. 10. in minil je drugi teden tretjega letnika na fakulteti. »Petek je!« me je spreletelo ob 15.29 uri, ko je profesorica, nosilka izbirnega predmeta, zaključila svoje predavanje. Hitela sem pospraviti stvari iz mize v torbo, čeprav se mi ni nikamor mudilo, saj je imel moj vlak odhod šele čez dobro uro. A prevzel me je občutek petka! Saj veste, kakšen občutek je to, kajne? Mislila sem na svobodo, ki mi jo je ponujal prihajajoči vikend in je med tednom nisem čutila.
Ura je bila 18.16.
Vem, ker sem ravno pogledala na telefon. Bila sem že v varnem zavetju domače zofe v dnevni sobi. Pričakovala sem klic. Ko sem za trenutek zaprla oči, ker me je premamil popoldanski spanec, sem ga dočakala. Klicala me je Katarina, prijateljica z najdaljšim stažem tega naziva. Tisti dan je imela namreč ona nalogo, da organizira naš petkov večer. Vsak teden je nekdo na vrsti, da izpolni to nalogo. Imela je idejo, da bi si šli pogledat nov film, ki je prišel na filmska platna z naslovom Zvezda je rojena. Zvenela je vsa navdušena, jaz dosti manj. Pa ne vem zakaj, glede na to, da sem o filmu slišala že več pozitivnih komentarjev. Naključno, preko Instagram platforme od t. i. slovenskih influencerjev. Spomnim se dveh, slišala pa sem jih več, vendar je moj spomin zabrisan, da bi vedela, kdo točno jih je izrazil. Eden izmed pozitivnih komentarjev o filmu je bil izrečen s strani Špele Grošelj, slovenske pevke in voditeljice resničnostnih šovov, drug pa s strani Teje Perjet, vlogerke, ki je svojo javno podobo začela graditi z udeležbo v šovu Gostilna išče šefa.
Priznam svojo morebitno napako. Že z negativno nastrojenostjo sem na petek zvečer šla gledat film, v katerem v glavni vlogi nastopa znamenita, slavna, kontroverzna pevka, ki na vseh področjih štrli izven meja normale – Lady Gaga. Edinole to me je zanimalo. Kako bo odigrala svojo vlogo, tako mlačna in neizkušena kot je v igralskem poklicu. A predispozicije za uspeh je zagotovo imela. Nastopati pač zna, to vsakokrat dokaže. In (le) dober nastop se je pričakoval od nje. Film praktično nima umetniške vrednosti, če izvzamemo dobra vokalista, je predvidljiv, »narejen«, lansiran med občinstvo zaradi dobička.
Ne moremo reči, da ni dober marketinški trik, če prodaš neizkušenim gledalcem solzavo zgodbo o ljubezni, ki preseže meje človeškega. Razglas o takem filmu se razširi kot ogenj v gozdu in to se je zgodilo tudi v primeru filma Zvezda je rojena. Pri razširjanju vesti o filmu je imela veliko vlogo tehnologija, ki nam omogoča spremljanje družabnih omrežij in spletnih medijev.
Ko sem film gledala prvič sem ga dojemala drugače kot teden pozneje, saj sem pustila, da me preseneti in prepriča. S svojo zgodbo, glasbo, sliko, s čimerkoli že pač. Resda sem imela bolj medla pričakovanja, a obstajala so.
Obakrat smo zamujali v kino. Zamujanje sicer ni moja navada. A kaj mi to pomaga, če je mojim prijateljem zamujanje že kar v naturi. Enkrat zamudi ta, drugič nekdo drug in se odhod zamakne. Vsakokrat je obvezen nakup kokic in vstopnic za sedeže, ki so točno na sredini kinodvorane. Tam je pogled najboljši. Ker smo bili med zamudniki seveda to ni bilo mogoče, zato smo izbrali najbolj optimalno možnost v tistem trenutku. Reklame, ki jih vrtijo pred filmi, so se obakrat že začele, a filma nismo zamudili. Kinodvorana je bila praktično polna, le začetne tri vrste so bile prazne.
Ne, niso promocije!
Po koncu drugega ogleda filma sem naključno sem izbrala sogovornike, da bi jih povprašala o stvareh glede filma, ki so me zanimale. Ampak, saj veste kako je, ko te napade popoln neznanec v vprašanjem: »Ali te lahko za trenutek zmotim?« Jaz najpogosteje pogledam stran in pospešim korak, saj vedno mislim, da mi bo želel predstaviti kakšen izdelek ali kaj podobnega. Promocije pač, ti so dandanes prej običaj kot nekaj nenavadnega. Meni je svojih par minut brez težav podarilo več neznancev, saj so začutili, da moje namere niso slabe (po par izmenjanih besedah), prepričala pa sem jih tudi s svojo sproščenostjo in komunikativnostjo, za katero menim, da ni vsiljiva.
Otroci tehnologije
Neža ima zavedanje, da imajo filmi kot je bi ta, velik potencial, da postanejo medijski hype. In film Zvezda je rojena je to postal, ker imata glavna igralca Lady Gaga in Bradley Cooper svojo veliko bazo oboževalcev po celem svetu, ki so nestrpno pričakovali izid njunega filma. Na objave o njem v medijih in na družabnih omrežjih je zato gledala z distanco, poplavo teh je pričakovala. Na Instagram kanalu si je namensko, z aktivnim poslušanjem pogledala več objav ljudi, ki jim sledi, v katerih so ljudje o filmu izražali pozitivne kritike, celo napovedovali so njegovo nominacijo za oskarja. Ko je to slišala je vedela, da bo težila k temu, da si bo film ogledala v kinu, ker bo tam doživetje ogleda filma drugačno, boljše kot doma na majhnem računalniku. Tudi preko drugih kanalov je opazila poplavo (reklamnih) objav o filmu, ena izmed njih ji je ponujala celo možnost poslušanja več delčkov pesmi iz filma, kar je tudi storila. To jo je še dodatno pritegnilo k ogledu filma in tudi drugače meni, da so te pesmi dale objavam večjo težo in so doprinesle k večji prepoznavnosti filma.
Za odgovore sem poprosila tudi Matjaža, ki mi je plaho odgovoril, da je predlog za ogled filma dalo njegovo dekle, sam o njem ni vedel praktično ničesar, tudi objav v medijih ni zapazil. Dopušča pa možnost, da se je tej temi v medijih podzavestno izognil, saj ne gre za temo, ki bi ga zanimala in se ji tudi drugače vedno izogne.
Tretja sogovornica si je šla film pogledat zaradi »pritiskov« tehnologije, kar mi mirno prizna. Napovednik za film je videla pred nekaj meseci v kinu, ki jo je osupnil. Iz njega je razbrala, da bo šlo za muzikal, ki jih obožuje. Prav zaradi nabora dveh izrednih vokalistov je bila prepričana, da jo bo pustil odprtih ust. Čez čas je opazila veliko objav na Facebooku in Instagramu, ki so jo nezavedno še dodatno spodbudile k ogledu, čeprav se je zavedala njihove reklamne funkcije. Za ogled filma v kinu se je odločila, ker ji ta pomeni dve uri čistega odklopa. Doma je veliko motečih dejavnikov, ki vplivajo na to, da film gledaš po sklopih z vmesnimi pavzami. Vmes si zagotovo privoščiš še »zmenek s telefonom«, ki pa te odpelje v drugo sfero, zato gledanje filma ni več zbrano. Kino ponuja drugačno izkušnjo gledanja, ki si jo kdaj pa kdaj moraš privoščiti, četudi stane (več) kot ogled filma na računalniku doma.
Za ogled filma pozitivnih komentarjev, ki jih je slišala in brala preko mobilnega telefona in računalnika, se je odločila tudi Petra. Že več let redno spremlja Facebook stran Kina Bežigrad, za katero meni, da ji ponuja dober pregled novih kvalitetnih filmov. Največkrat se na podlagi te spletne strani odloči, ali je nek film vreden ogleda. In objava o filmu Zvezda je rojena jo je v to prepričala.
V to, da grem v petek zvečer gledat ta film sem bila praktično prisiljena. »Nimaš izbire,« so mi rekli prijatelji v petek pred enajstimi dnevi. Kolegi pa takšni!
Po odhodu iz dvorane sem začela razmišljati. Ali je bil v zvezo z Ally morda na nek način prisiljen tudi Jackson? Kaj, če je tisto noč po svojem koncertu iskal mrho, ki jo bo za izkoristil za zadovoljitev njegove spolne sle in jo po uporabi zavrgel, ne pa nekoga, ki se ga bo oklenil z vsemi štirimi?
