Pornografija je v svojem dolgem obstoju vedno bila gonilna sila tehnologij, preko katerih je prispela do svojega občinstva. Tako se pornografiji lahko zahvalijo kasete, DVD in internet, ki so prav zaradi »vsebin za odrasle« v zgodnjih fazah razvoja postale popularne še hitreje, kot bi to postale sicer, saj so omogočale zasebnejši in priročnejši ogled vsebin. A z osvojitvijo vsake od omenjenih tehnologij se je pornografska industrija morala razvijati naprej. Tako kasete kot DVD-je je bilo mogoče kopirati, na internetu pa so se razširile tako imenovane streaming spletne strani, na katerih so posamezniki lahko dostopali do vsebin, ki so bile zaradi nedovoljenega razmnoževanja brezplačne. Velika podjetja so sicer nekaj časa konkurirala z boljšo ločljivostjo posnetkov, a sčasoma je visoka ločljivost postala standard tudi za piratizirane vsebine. Produkcijske hiše so sicer imele možnost zanimivejše, kvalitetnejše vsebine, a roko na srce je dobro poznano dejstvo, da dobra zgodba ni eden od standardov pornografskih vsebin, pa tudi če bi bila, jih igralci pogosto ne bi bili sposobni prepričljivo odigrati. Če si želel izstopati, si torej ob tako veliki ponudbi moral iti v ekstreme, med katerimi je bilo najpogostejše prikazovanje ene od oblik nasilja nad ženskami, kot je ugotovila raziskava o spolni neenakosti v internetni pornografiji, objavljena v The Journal of Sex Research leta 2014.
A v zadnjem desetletju se je pornografija začela seliti na novo tehnologijo, in sicer v virtualno realnost. Ta tip vsebine omogoči gledalcu, da ni zgolj opazovalec, ampak da ima občutek, kot da je fizično prisoten v situaciji. Prav ta občutek pristnosti in intimnosti je tisto, kar naj bi ločilo VR pornografijo od tradicionalne pornografije. Kdaj pa je sploh prišlo do velikih prelomov na tem področju, in koliko se je v tem času VR pornografija že razvila?
Investicija v VR vsebine se je na področju pornografije resneje začela leta 2012, ko je podjetju Oculus VR uspelo prek spletne strani za množično financiranje projektov Kickstarter dobiti dovolj sredstev za razvoj svojih VR očal serije Rift. Prve prave pornografske VR vsebine na trg niso prišle še nekaj let, predvsem zaradi težav s snemanjem. Produkcijska hiša Naughty America je VR vsebine kot celoletno možnost začela ponujati leta 2016 in je v tem letu zabeležila 55-odstotno povečanje števila spletnih naročnikov. Raziskave so pokazale, da je ena od 167 oseb, ki so si na njihovi spletni strani ogledale brezplačen predogled VR vsebin, kasneje za vsebine začela tudi plačevati. Za primerjavo – le ena od 1.500 oseb se za naročnino odloči ob brezplačnem predogledu tradicionalnih dvodimenzionalnih vsebin. Produkcijske hiše so kmalu ugotovile, kako donosne so lahko investicije v VR in do danes se je pojavilo ogromno novih spletnih strani, kot so BaDoinkVR, VirtualRealPorn, WankzVR, ki se ukvarjajo izključno z VR pornografijo. VR pa je spremenil pravila tudi v bolj zasebnih vsebinah, na primer pornografijo preko spletnih kamer (webcam shows), saj zaradi VR tehnologije posameznik dobi občutek, da je fizično prisoten v sobi z modelom, kar ju naredi bolj povezana, čeprav je povezava zgolj čustvena. Zelo zgovoren podatek o popularnosti VR pornografije je tudi, da je kar 30 od 50 najbolj obiskanih VR spletnih strani pornografskih, fraza »VR Porn« pa je tudi najpogosteje iskano geslo, povezano z virtualno realnostjo.
VR je privlačen za produkcijske hiše predvsem zato, ker ga je zelo težko piratizirati, saj je vsebine treba predvajati s posebnim predvajalnikom. A za razliko od običajne pornografije, pri katerih se vsebine zaradi piratizacije pogosto razširijo, ne da bi imel proizvajalec od tega dobiček, je pri VR pornografiji težava ravno obratna. Producentske hiše le s težavo najdejo partnerje, ki bi bili pripravljeni distribuirati njihove vsebine, saj potencialni distributerji nočejo biti povezani s pornografskimi vsebinami. A kot je za Wall Street Journal povedal glavni uradnik za informacije produkcijske hiše Naughty America Ian Paul, so vsi, ki so v zgodovini stavili proti pornografiji, tudi izgubili. Eden od slavnejših primerov je kaseta VHS podjetja JVC, ki je postala standard delno tudi zato, ker podjetje Sony na njegovem izdelku Betamax ni dovolilo distribucije pornografskih vsebin.
VR pa za produkcijske hiše ni zanimiv zgolj zaradi povečanega dobička. Z njegovo uporabo bi pornografska industrija od drugih panog v svetu zabave lahko lahko namreč dobila malce več spoštovanja. Podjetja, kot sta na primer Valve in Facebook, so v preteklosti veliko investirala v razvoj VR kot platforme za videoigre ali kot obliko navzočnosti na dogodkih »v živo«, a nobena od teh dveh industrij trenutno ni vodilna v svetu virtualne realnosti. Todd Glider, glavni izvršni direktor produkcijske hiše BaDoinkVR, je za Wired povedal, da sedaj prvič pornografska industrija orje ledino in kot prva odkriva potencial VR tehnologije.
Kaj so torej ovire, s katerimi se sooča pornografska industrija na področju virtualne realnosti?
Eden od problemov je zagotovo položaj lika – iz čigave perspektive gledalec vidi posnetek. Celoten koncept VR pornografije je zgrajen okoli občutka, da se počutiš, kot da je to, kar vidiš, tvoje telo, kar pomeni, da moraš za pristno izkušnjo biti v enakem položaju kot igralec, in položaj večkrat menjati skozi sam video. Prav tako zaradi očal, ki jih oseba nosi, ne more več preskakovati delov videa, ne da bi si napravo snela z glave, kar pa spet uniči iluzijo, zaradi katere je VR tehnologija pridobila na popularnosti. Še najbolj pomembno vprašanje pa je, ali je za namene pornografije sploh treba imeti tako imenovano VR izkušnjo. Večina ljudi gleda pornografijo, da bi jih ta vzburila, in večini je prav gotovo vseeno, ali se celotna scena dogaja v kuhinji ali v vesolju, če z obračanjem glave lahko vidijo več stene, stropa ali predmetov, ki obkrožajo sceno. Izkušnja, ki jo dobiš ob gledanju pornografije v virtualnem svetu, te lahko celo zamoti, in tako oseba ne izpolni osnovnega cilja gledanja pornografskih vsebin, se pravi vzburjenja.
Morda še najmanjša ovira za posameznika pa je nakup same tehnologije, se pravi VR očal. Med tem, ko boste za Oculusove izdelke (Rift S, Quest, Go) v najboljšem primeru zapravili od 200 do 400 ameriških dolarjev, te za večino uporabnikov predstavljajo previsoko investicijo, če je njihov namen v virtualnem svetu seveda zgolj ogled virtualne pornografije. Med takimi uporabniki je sicer najbolj popularen Googlov VR sistem Google Cardboard, ki ga je mogoče kupiti že za 15 evrov, gre pa za preprosto napravo, v katero ustavite svoj telefon, ta pa vam z lečami in giroskopom omogoči, da se spustite v svet virtualne realnosti. Seveda pa sama oprema za uporabnika ni edini strošek, saj bi poleg očal moral plačevati še naročnino na VR vsebine, ki jih je, kot smo že omenili, sila težko piratizirati.
Potrebno pa je opozoriti še na težave, ki bodo ovirale razvoj VR pornografije v prihodnosti, ko ji, če bo šlo vse po načrtu, uspe odpraviti vse tehnične težave in narediti VR izkušnjo dostopno večjemu številu ljudi. Ostaja namreč vprašanje, kam sploh lahko umestimo gledanje VR vsebin. Ker je VR pornografija bolj interaktivna in intimna od tradicionalne »ekranske« pornografije, ali bi lahko bila razumljena kot oblika varanja ali pa kot uvod v varanje. Prav tako virtualna realnost predstavlja možnost mnogih zlorab, posameznik pa bi v virtualnem svetu lahko izživel bolj ekstremne, nasilne scenarije. Trenutne raziskave o pornografiji so pokazale, da pogosta izpostavljenost takim prizorom lahko vodi tudi v zasvojenost, ki je posameznik sčasoma ne bi mogel več zadržati v virtualnem svetu in bi jo želel prenesti tudi v realnost. Po drugi strani ima VR pornografija lahko tudi terapevtske učinke, saj bi lahko posameznikom dala občutke, ki jih zaradi različnih razlogov ne bi doživeli v resničnem življenju – na primer občutek bližine, intimen pogovor ali pa občutek romantičnega odnosa.
Z razvojem virtualne realnosti se bodo začela pojavljati še mnoga vprašanja, kot na primer, kaj se zgodi, če te oseba brez tvojega dovoljenja poustvari v virtualni realnosti ali kako bo ta tip pornografije spremenil človeške odnose in družbo kot celoto. Ti izzivi pa so trenutno še daleč v prihodnosti, saj mora pred zastavljanjem in odgovarjanjem na ta vprašanja pornografska industrija preskočiti še veliko ovir.
Kljub napredku in investicijam v VR pornografijo ta enostavno zaenkrat še ne more ponuditi dovolj, da bi lahko izpodrinila tradicionalno, dvodimenzionalno pornografijo. VR se trenutno sooča z izzivi tudi na drugih področjih, predvsem ga v industriji videoiger omejuje cena VR sistemov in omejena ponudba. A prezgodaj je še, da bi obupali nad VR tehnologijo, saj je večina podjetij, vključno s pornografskimi studii, šele dobro začela z razvijanjem te platforme.
Samo Demšar
