V zadnjih letih se Radiotelevizija (RTV) Slovenija spopada s finančno stisko, ki se negativno odraža v njeni produkciji. »Sredstev je žal vedno manj,« pravi Andreja Kočar, voditeljica informativne oddaje o kulturi in umetnosti- Kultura. Na oddelku za kulturo je namreč pomembno, da so posnetki in sploh oddaje kakovostno pripravljeni, saj se obračajo na posebno zahtevne gledalce. »Če imaš slabe produkcijske pogoje, je seveda potem težje delati. Pri montaži potrebujemo veliko gradiva, če ga ni dovolj, bodo prispevki bolj površno narejeni,« pojasnjuje Andreja.
Voditeljica sicer izpostavlja dejstvo, da politični pritiski niso neposredno prizadeli oddelka za kulturo: »Večje težave imamo z vodstvom medijske hiše, ki ima vpliv na sredstva za produkcijo. Vodstvo hiše namreč ne razume, da potrebujemo nove oddaje. Namesto da bi vlagali v produkcijo, nam krčijo sredstva.« Sicer pa se grožnje niso še popolnoma uresničile. »Sporočili so nam, da direktor želi totalen nadzor nad našimi zunanjimi dopisniki,« pojasnjuje novinarka.
Ura je 17.05 in maskerka nas že čaka v kabinetu. »Zamiži, prosim. Nekoliko šokantno bo,« pove maskerka Katja Krnc, predno voditeljici pošprica puder na obraz. Po njenih besedah je lepotilnica medijske hiše prostor, kjer se novice posebno hitro širijo: »Prav zaradi tega je pomembno, da se skušamo čim bolj etično obnašati v notranjih prostorih medija.« Kdor je že dolgo let zaposlen v tem ambientu, ve, da mora biti med svojim delom čim bolj diskreten. Ko pa zaposlijo kako novo maskerko, se ta mora šele naučiti tega pravila. Tudi novinarji, ki zahajajo k njej v masko, morajo vzpostaviti čim bolj profesionalen odnos do nove uslužbenke, saj, kot pravi Katja: »Lažje se pritožujemo z nekom, ki je v delovnem okolju še neznan. Zaradi tega je spoštovanje delovne etike zelo pomembno«.
Med barvanjem nam maskerka tudi pove, da je delo z ljudmi kar zahtevno, to pa iz več razlogov. »Človeška psihologija je precej kompleksna. Moje delo je zelo intimno, saj imam nalogo, da spremenim zunanjo podobo ljudi.« Naš zunanji izgled namreč sodoloča našo osebnost. Če ga spremeniš v napačni smeri, se bo to negativno poznalo tudi na človekovem dobrem počutju. »Prav zaradi tega je izkušenost pri maskiranju bistvena, saj se le s časom in vajo naučiš, kako ustvariti make up, ki bo osebi prijeten in v katerem se bo dobro počutila,« pojasnjuje maskerka Katja.
Zanimalo nas je, ali obstajajo kake smernice za ličenje na RTV-ju. »Točno določenih pravil ni. Na začetku delovne kariere imaš občutek, da je treba vsaki osebi pripraviti čim bolj popoln make up. To pa ni zmeraj mogoče. Če nekdo ni navajen na ličenje, mu je posledično treba ustvariti čim bolj preprost make up.« Gledališke igralke in igralci so navajeni, da jih vsakodnevno ličijo. Njihov zunanji izgled mora odgovarjati vlogi oziroma junaku, ki ga interpretirajo na odru. »Prav zaradi tega imajo igralci radi čim manj make upa, saj so že med igranjem podvrženi obveznemu ličenju«.
Kaj pa če gost v studiu ali voditelj oddaje noče, da bi ga naličili? »Zgodilo se nam je, da je novinarka nenaličeno nastopila pred kamero. To pa ne zato, ker ne bi želela make upa. Novinarka je namreč zaspala in je zadnji trenutek prispela v studio. Med vsakim premorom so ji dodali nekaj make upa.«
Tako za voditelje kot za maskerje je čas zelo pomemben. Če si z njim omejen, bo tudi tvoje delo manj optimalno. Tudi voditeljica Andreja je danes na trnjih zaradi stiske s časom. Čaka jo še delo v pisarni, predno nastopi pred kamero. »Vidimo se čez eno uro za popravke,« sporoči voditeljica maskerki, ki ji bo pred začetkom oddaje uredila še zadnje malenkosti.
Iz prvega nadstropja se premaknemo v drugo, kjer nas čakajo montažerji z večernimi prispevki. »Na Frankfurtskem knjižnem sejmu so nas malo nategnili,« pravi Andreja. V uredništvu so namreč računali na to, da bodo v večerno oddajo vključili prispevek o knjižnem sejmu. »Žal pa je bila današnja predstavitev knjižnega sejma namenjena le nemškim novinarjem, zato smo o dogodku pripravili le kratko vest,« razloži novinarka.
Montažer Matic Dolničar nam prijazno pokaže še ostale prispevke, ki bodo danes na sporedu v večerni kulturni oddaji. Medtem, ko si ogledujemo dogodek iz ljubljanske Drame, Andreja pokliče svojo šefico, saj potrebuje nasvet glede objave oz. neobjave nekega spornega napisa v oddaji. Matic nam po ogledu vseh prispevkov veselo pove, da so ga končno stalno zaposlili v medijski hiši, in to po petih letih sodelovanja. »Večinoma pripravljam prispevke za informativne oddaje, ampak pogosto tudi za oddajo Tarča.« »Žal nam veliko drugih oddaj ni ostalo,« pripomni Andreja.
Voditeljica nam zaupa, da je s svojo službo zelo zadovoljna, z medijsko hišo pa nekoliko manj: »Veliko stresa je v ozadju. Najraje pripravljam krajše prispevke, saj želim imeti svoje delo pod nadzorom in ga opraviti na čim boljši način.« Res je, da so krajši prispevki morda manj ambiciozni; pomembnejše je, da ne živimo za delo, ampak da delamo, da lahko živimo. »Moja plača znaša približno 1500 evrov mesečno. Ne bom se ubijala za denar,« nam nasmejano pove Andreja, »neurejeno življenje ni zame. Potrebujem podporo svojih bližnjih, tako v službi kot v domačem okolju.«
Med pogovorom izvemo, da so prejšnjo urednico odslovili zaradi mobinga na delu. “Urednica nam je neprestano telefonarila, pisala e-maile, SMS-e… Želela je, da bi bili zmeraj odzivni, tudi v neuradnih urah.«
V Uredništvu oddaj o kulturi je treba vsak dan pripraviti več prispevkov. Novinarji se morajo udeležiti raznih kulturnih dogodkov in o njih poročati. »Bistveno je, da imamo dobro uredništvo, saj je prispevke treba imeti pod nadzorom,« pojasnjuje Andreja. »Nekoliko sem spremenila vrstni red nocojšnje oddaje, saj mora biti prva novica gledalcu zanimiva, drugače bo takoj preklopil na drugi kanal.«
V informativnem programu srečamo Hano Pincolič, mlado dežurno novinarko, ki še zaključuje svoj študij na fakulteti: »Moja naloga je, da pripravljam pokrivni material dopisniških prispevkov, vesti in slik za pokrivanje vklopov novinarjev«. Hana izpostavi dejstvo, da je na informativnem programu zmeraj manj finančnih sredstev za delo, ki ga sama opravlja: »Pred mojim prihodom sta moje delovno mesto krila dva, včasih celo štirje novinarji. Danes pa sem sama in delam po 11 ur na dan. Verjetno bi bilo boljše, da bi na dan dežurala dva novinarja in ne le en sam.« Novinarka nam sicer pove, da je s svojo ekipo zelo zadovoljna: »Smo zelo povezan kolektiv, med sabo si vedno pomagamo in delujemo kot ekipa«. V novinarstvu, še posebej na televiziji je bistvenega pomena, da znajo zaposleni sodelovati med sabo, saj oddaje ne more pripraviti le ena sama oseba.
Pogledamo na uro. Kmalu se bo začela oddaja. Voditeljico Andrejo srečamo pri izhodu iz lepotilnice in se z njo napotimo proti studiu. »Prosim, izklopite svoj telefon, da ne bo interferenc med oddajo,« nas vljudno prosi Andreja. »Ponavadi bi pred nastopom imela govorne vaje. Ker pa sem se danes do zadnjega trenutka pogajala z lektorico, ne bo časa za to«.
»10 sekund … Pozor!«, slišimo iz režije – in oddaja se je začela. Voditeljica je brez težav speljaja oddajo do konca. Predno smo se od nje poslovili, smo se ji zahvalili za njen čas in ji zaželeli vso srečo v delovni karieri, še posebej v tem kriznem obdobju javne radiotelevizije.
