Sogovornici prve epizode podkasta Reflektor sta v okviru društva Za otroke sveta in mednarodne organizacije IVHQ opravljali prostovoljno delo v državah zahodne Afrike. Asja Babič je v Gambiji preživela dva tedna in pomagala otrokom prve triade osnovne šole, Ana Kustec pa je v Gani en mesec otroke učila angleščino.
Dekleti sta se za prostovoljno delo odločili zaradi želje po pomoči tistim, ki so je najbolj potrebni. Prostovoljno delo je zahtevalo precej priprav, načrtovanja in finančne organizacije.
Večino stroškov prostovoljci krijejo sami, kljub temu pa nekatere organizacije omogočajo delno vračilo sredstev ali pa prostovoljcem pomagajo tako, da jim omogočijo možnost prenočevanja pri domačinih. Stroški, ki jih krijejo prostovoljci, so namenjeni nakupu šolskih uniform in potrebščin za otroke.
V pripravo na prostovoljno delo pa spadata tudi učenje jezika domačinov in obvezno cepljenje proti nalezljivim boleznim. Novi kraji so prinesli nove izkušnje, kot so spoznavanje druge kulture in novih ljudi, učenje samostojnosti v tuji državi in premislek o tem, kaj v življenju resnično šteje.
Kulturni šok je bil za prostovoljko Ano ravno obraten – vrnitev iz ruralne Afrike nazaj v Slovenijo je pomenila ponoven dostop do tekoče vode in tehnologije – za umivanje glave v resnici zadostuje vedro vode.
Prostovoljci so prihajali iz različnih delov sveta. Njihovo druženje je vsebovalo številne pogovore o iskanju kulturnih razlik in poslušanja zgodb iz drugih držav. Del obveznosti prostovoljcev je bilo kuhanje in prinašanje kosila otrokom v šoli. Ana pove, da sta se v nekem trenutku dva otroka stepla za košček mesa. V našem okolju nekaj nepredstavljivega, tako kot uporaba palice v šolskih klopeh, uriniranje zunaj in bela koža, na kateri so piki komarjev srbeči in vidni.
Kako pa je v Gambiji potekala dnevna rutina prostovoljcev? Pouk poteka pet ur, začne pa se kasneje kot pri nas. Po učenju angleščine in malici je bilo na vrsti obvezno umivanje zob. Po končanih šolskih obveznostih so se prostovoljci vrnili v svoje apartmaje, kjer so pojedli kosilo, ki so jim ga pripravili domačini. Del popoldneva pa je vseboval tudi obiske divje plaže in igranje nogometa z domačini. Ob večerih pa so skupaj kuhali, se družili in plesali na nigerijsko glasbo.
Anin dan v Gani pa se je začenjal prej, saj je pot do šole trajala pol ure. Pred odhodom v šolo so prostovoljci obiskali družine, otrokom pomagali pri umivanju in oblačenju, potem pa so skupinico otrok pospremili do šole. Pogoj, da so se otroci pouka udeleževali? Zajtrk in kosilo.
Domačini so prostovoljce sprejemali z navdušenjem, prostovoljke pa so občasno dobile ženitno ponudbo ali dve. Domačini so komunikativni, prijazni, veseli skupnega dela in življenja.
Kljub temu, da je od izkušnje minilo že nekaj časa, prostovoljki stike z življenjem v Afriki in ostalimi prostovoljci poskušata ohranjati. Domov sta prinesli novo razumevanje življenja, ki ga živimo, predvsem pa upanje v obstoj sveta in družbe, v katerem barva kože, kulturne razlike in vera ne bodo igrale pomembne vloge.
Reflektor je medij za mlade, ki se je “prižgal” decembra 2020. Ker se novinarstvo danes osredotoča predvsem na negativne novice, smo se avtorice odločile, da ustvarimo medij, ki bo drugačen. Reflektor bo “osvetljeval” različne zanimive zgodbe in njihovo pozitivno plat ter jih približeval mladim na bolj sodoben način: v multimedijski obliki.
Reflektor se predstavlja tudi na omrežju Instagram.
Avtorice: Kaja Stepančič, Valentina Tabak, Mirjam Tominc, Lara Torkar, Loredana Hana Vegelj, Pika Vrčkovnik in Sabina Zorman.
Celotna predstavitev medijskega projekta Reflektor.
Loading...
Reload document 
Open in new tab 
