Vsako jutro, večer, morda tudi poldne – odvisno s katerega konca sveta berete – po vsej verjetnostni predstavljate enega izmed mnogih uporabnikov družbenih medijev, ki zavzeto drsajo po svojih pametnih napravah in raziskujejo življenje virtualnih prijateljev, katerih dogajanje vam različne aplikacije kar ponujajo na pladnju. Poleg objav na zidu nikakor ne morete zgrešiti povsem zgornje vrstice, v kateri se vrstijo hitre zgodbe iz dnevnega dogajanja vaših prijateljev in sledilcev. Ob kliku na enega izmed oblačkov lahko v sekundi izveste, kje se nahaja ali pa kaj dela. V zadnjem času pa so vse bolj v porastu objave, ki jih zaznamujejo predvsem rekreacijske dejavnosti posameznikov.
Nenadna poplava družbenih omrežij
Družbena omrežja so platforme preko katerih ljudje lahko komunicirajo in delijo raznovrstne informacije preko pametnih naprav kot na primer mobilni telefon. Z razvojem tehnologije so se razvijale tudi aplikacije in svet je spoznaval vse več novih družbenih omrežij, ki pa se med seboj razlikujejo. Kot nam je povedala strokovnjakinja na področju fotografije in družbenih medijev Urša Drofenik, so trenutno v ospredju štiri aplikacije in sicer LinkedIn, ki je odlična odskočna deska v poslovni svet, Facebook, ki služi predvsem promociji različnih dogodkov, Instagram, ki prednjači v fotografiji in TikTok, ki mlade spodbuja k ustvarjanju aktivnih vsebin.
Kot lahko vidimo, vsaka izmed aplikacij pokriva določeno področje, a po podatkih Statiste so glede na število aktivnih uporabnikov najbolj v ospredju družbena omrežja in aplikacije, ki omogočajo avdio-vizualne vsebine. Za lažjo predstavo velja omeniti, da so bile med petimi najbolj uporabljenimi aplikacijami v januarju leta 2021 kar tri povezane z avdio-vizualnimi vsebinami, skupno pa jih je uporabljalo nekaj več kot 6,2 milijarde ljudi.
Potrebno je zadostiti družbenim idealom
Družbeni mediji imajo že po številkah sluteč na družbo res velik vpliv, kar je izpostavil tudi dr. etnologije in kulturne antropologije Dan Podjed ter dodal, da nas družbena omrežja ponavadi najprej le pritegnejo, nato pa tako zasvojijo, da se od njih težko odklopimo. Zaradi vse večje konkurenčnosti in večanja števila uporabnikov je bilo tudi objav na socialnih omrežjih vse več. Uporabniki so vstopili v nov svet, novo realnost, ki v primeru, da ni zabeležena na videu ali pa fotografiji, sploh ne obstaja. »Če ljudje ne razkazujejo sebe in svojega vsakdana, lahko dobijo občutek, da sploh ne obstajajo,« je to, kako resna je situacija z objavami na družbenih medijih, pojasnil Podjed.
Nepogrešljiv del vsakdana pa za mnoge predstavljata skrb za boljše počutje in rekreacija, kar neposredno povezujemo z zdravjem in lepoto, ki pa jo moramo nekako razširiti med okolico, saj drugače – kakor ugotavlja Podjed – objave nebi imele smisla. Kakšen smisel ima naprezanje v fitnesu, če krepkih bicepsov in napete zadnjice ne pokažete drugim? In kakšen smisel imajo zdravi zajtrki z mikro-zelenjem, če jih ne ovekovečite s telefonom ter objavite na družbenem mediju. Prav to retorično vprašanje Podjeda pa napeljuje na to, kar od nas zahteva današnja družba – perfekcijo lepega telesa. Da bi zadostili željam in normam družbe, je upravljanje objav preraslo do te mere, da morajo biti mnogokrat celo lepotno obdelane oziroma filtrirane, saj neobdelane objave le tem nebi zadostile. »Tovrstne objave so pogosto videti bolje kot »dejanska resničnost«, saj so obdelane s filtri in programi, s katerimi si po potrebi zožite pas in zgladite gube. Tovrstno olepšanje resničnosti me spominja na sliko Doriana Graya: četudi se oseba postara in je videti utrujena in izmučena, ostaja njena podoba na zaslonu mladostna, sveža in mikavna,« je svoja opažanja zelo interaktivno pojasnil Podjed. Ob tem velja izpostaviti še drugi vidik objavljanja tovrstnega materiala, ki nam ga je predstavila izr. prof. dr. socialne in kulturne antropologije Karmen Šterk: »Ideologija današnje družbe je zakoreninjena v dobri fizični pripravljenosti in zdravem telesu, saj s tem okolici – in tudi sebi – sporočamo, da imamo precej prostega časa in dovolj finančnih zmogljivosti, da se v določene rekreacijske podvige sploh podamo. Produkt vseh dejavnikov skupaj pa se odraža v razkazovalni potrošnji.« Tako Šterkova kot tudi Podjed pa z antropološkega vidika v objavah lastnih rekreacijskih podvigov vidita tudi sledi narcisizma, ki ga je denimo moč zaznati v bahanju z lastnimi dosežki. S tem po besedah Podjeda pri določenih uporabnikih poglabljamo občutek manjvrednosti, saj se po postavi in načinu življenja ter športni kondiciji nekateri težko primerjajo z osebami, ki se redno razkazujejo na zaslonu.
Ekstremizem in užitkarstvo sta ključ do uspeha!
Svetovno populacijo so družbena omrežja v velikem številu torej prikovala na male zaslone in se zasidrala v delovanje posameznika v običajnem vsakdanu. Prav to je pripeljalo do tega, da se ljudje počutimo dolžne deliti delčke svojega vsakdana na širni splet, kar se je denimo na družbenem omrežju Instagram odrazilo v strmem vzponu števila dnevnih t. i. storyev oziroma zgodb. Od leta 2016 do 2019 se je po podatkih Statiste število zgodb povišalo za kar 5-krat, in sicer iz 100 na 500 milijonov dnevno objavljenih zgodb. Velik deleže le teh pa nedvomno predstavljajo tudi objave na nivoju športa in rekreacije.
Ne glede na to, kakšnega podviga se lotimo, se torej počutimo dolžne deliti ta naš uspeh. Kot nam je pojasnil Podjed, uporabniki to izrazijo na raznovrstne načine: od sebkov na bližnjem griču, do posnetkov zaslonov pametnih ur, ki beležijo jutranji tek. Prav vsaka izmed tovrstnih objav bo med sledilci deležna določene pozornosti, a po besedah Podjeda v poplavi posnetkov lahko izstopate predvsem tako, da pokažete nekaj ekstremnega, nenavadnega. Bolj ko boste kot uporabnik hodili po robu – včasih tudi dobesedno – več ogledov, všečkov in sledilcev bo profil dobil. Seveda pa ekstremizem ni edini ključ do objave, ki na družbenih omrežjih pridobi našo pozornost. Kot nam je povedala Drofenikova, so pozornosti deležne tudi tiste objave, ki prikazujejo situacije, v katerih ljudje uživajo in objave, ki so lepe oziroma lepo urejene.
Je e-zdravje nova realnost?
Očitno je, da je objavljanje rekreacijskih dejavnosti postalo del nove realnosti, saj s tem vplivamo na svoj socialni položaj. Po mnenju vključenih strokovnjakov, se do neke mere v družbi ustvarja hierarhija e-zdravja. S pojmom e-zdravje želimo pojasniti povezavo med številom objav rekreacijskih dejavnosti in položajem posameznika v družbi. Kot nam je potrdila Šterkova, do tovrstne hierarhije definitivno prihaja znotraj informacijskih mehurčkov, velja pa omeniti tudi razmislek Podjeda, ki je tovrstno hierarhijo povezal z imperativom vidnosti v družbi spektakla, kjer je lepoto in zdravje potrebno pokazati navzven. Zadevo lahko vsekakor pogledamo iz dveh zornih kotov: pozitivnega in negativnega. Eden izmed bolj zaskrbljujočih vidikov je sigurno zaničevanje in nesprejetje samega sebe, saj kriterijem družbe enostavno ne zadoščamo. Po drugi strani pa lahko tovrstne objave dojamemo tudi kot spodbudo k gibanju. Kot pojasnjuje Drofenikova, je sicer do objavljanja tovrstnega materiala vse bolj skeptična, a izpostavi, da ustvarjalci tovrstnih objav z njimi nadaljujejo z željo, da še naprej vzdržujejo tempo, med tem ko sledilci poskušajo le te dohajati oziroma jih kopirati in posledično postati čim bolj aktivni.
Gibanje je torej v aktualnem svetu res pomembna komponenta vsakdana mnogih ljudi, prav tako kot je to postalo tudi preletavanje družabnih medijev, ki nam očitno vse bolj narekujejo tempo življenja in norme, ki se zaradi njihovega vpliva razvijejo. Kar je pri družbenih omrežjih zanimivo je to, da jih še vedno nazivamo kot družbena, čeprav zaradi njih nismo nič bolj družabni. Prav to ugotavlja tudi Podjed, ki zaznava ravno obraten vpliv in sicer, da se zaradi njih še bolj zapiramo med štiri stene in v svoje informacijske mehurčke. V te mehurčke pa je vsak uporabnik sigurno že objavil fotografijo športnega podviga, s čimer v osnovi ni prav nič narobe, saj je to baza na kateri družbena omrežja delujejo. Težave se pojavijo v definiciji mej normale in pa drastičnem porastu tovrstnih objav, ki znotraj mehurčkov nato sprožijo hierarhijo e-zdravja. Te postanejo težavne takrat, ko med člani družbe potencirajo že tako močne razlike, česar pa se platforme, ki naj bi ljudi zbliževale in jih povezovale, nebi smele posluževati. A. N.
