Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik: “Kvaliteta naše vode, je skoraj enaka, kot Kamniška Bistrica sama. Vračamo Bistrici vodo, ki jo ona že ima.”

Centralna čistilna naprava (CČN) Domžale-Kamnik obratuje od leta 1980. Čisti komunalno, industrijsko in padavinsko vodo iz občin Domžale, Trzin, Mengeš, Kamnik, Komenda in Cerklje na Gorenjskem. V CČN Domžale-Kamnik me spustijo drsna železna vrata, z menoj vstopa manjša cisterna, ki je pripeljala sirotko. Vozi jo prijetna gospa, ki me pozdravi. Ob vstopu na desni strani takoj zagledam znak: Pozor viličarji!, zato nadaljujem previdno. Obkrožujejo me temno rdeče stavbe, vsak mimoidoči, ki ga srečam pa me pozdravi. Ob označeni peš poti hodim do upravne stavbe, kjer me sprejme dr. Marjetka Levstek, univ. dipl. ing. kem. ing. in vodja laboratorija hkrati pa tudi vodi Slovensko društvo za zaščito voda. Pravzaprav že veteranka CČN-ja, saj je tu zaposlena že od leta 1996. Pozdraviva se s stikom komolcev, saj trenutna situacija žal ne dopušča rokovanja. Sam objekt je izjemno urejen in čist. Gospa Marjetka pravi, da je tako že odkar je ona tu in razloži da; »če že delamo z drekom, da nismo sami v dreku.« Opozori tudi na to, da so imeli v preteklosti tudi pritožbe zaradi neprijetnih vonjav, kar so uredili z nadgradnjo leta 2016 in pokrili bazene. »Zrak se upihuje čez reže in nato čez biofiltre, ki so lesni sekanci in mikroorganizmi. Ti v bistvu popapcajo tiste smrdljive zadeve, tako da tukaj ni več vonjav.« 

Postopek čiščenja odpadne vode

Čiščenje odpadne vode poteka v treh stopnjah. Vsaka stopnja traja okoli štiri ure v posamičnem bazenu. Na posesti so štirje bazeni, vsak bazen drži okoli 6000 kubikov vode. 

Začneva pri prvi stopnji, ki se imenuje mehanska stopnja. Odpadna voda pride po kanalu ali pa s cisternami. »Industrijska voda, kakšnih objektov, ki nimajo možnosti se priklopiti na kanalizacijo ali pa greznice, male komunalne čistilne naprave ali pa odpadki, za katere imamo posebno dovoljenje, da jih lahko predelujemo.« To so lahko tako biološko razgradljivi odpadki, na primer maščobolovilci ali pa nevarni odpadki, na primer oljnilovilci iz parkirišč ali pa avtopralnic. Zato sta na tej točki na voljo dva postopka; obdelava nevarnih in nenevarnih odpadkov. V prvi stopnji »priplava čisto vse kar si zamislite.« Najprej se izločijo grobi delci; »večji pesek, kugle in tako naprej.« Nato sledi sistem grabelj, tako finih grabelj kot grobih grabelj. »In vsi te ograbki se izločajo v velike kontejnerje.« Ko se voda loči od maščobe in finega peska, gre še v dodatni umirjevalni bazen, kjer se še bolj fino blato počasi useda na dno. »Blato gre na gnilišča. V teh gniliščih je toplo, kot v naših trebuhih in močvirjih in tako nastaja bioplin. To je metan.« Metan ima visoko kalorično vrednost in iz njega dobimo električno energijo. To predstavlja dve prednosti CČN-ju. Prvič zmanjšajo količino blata in drugič dobijo toplotno električno energijo. »Zato so gnilišča zelo pomembna.«

Voda nadaljuje pot v naslednjo stopnjo čiščenja in to je aerobna biološka stopnja, ki je najbolj pomembna. »Ima tudi največ bazenov, voda se tu najdalj časa zadržuje,« in doda, da v tem delu čiščenja; »posnemamo čiščenje odpadne vode, ki se dogaja v naravi, se pravi v rekah, jezerih.« Tu izkoristijo mikroorganizme, ki so povsod okoli nas in so naši veliki čistilci. Če imajo te mikroorganizmi dovolj hrane, kar predstavlja ta odpadna voda in hkrati dovolj zraka, ki ga vnašajo s puhali, kot recimo v akvariju, oni to prepoznajo kot hrano in tako čistijo vodo. Obenem se tako tudi razmnožujejo. »Če tole crkne, ven teče praktično neočiščena voda.« S tovrstnim problemom so se pri CČN-ju sicer že srečali, vendar pred več kot desetimi leti. »Nekdo je zlil cianide v vodo in ubil kompletno biološko floro.« Med tem, ko mi gospa Marjetka to razlaga, stojiva na vrhu enega od bazenov, ki je; »koktejl vseh možnih snovi.« Z nekakšno zajemalko, kot za zelo veliko juho, skozi odprtino v bazen zajame vodo in mi jo pokaže. »Zdaj boste mislili, da to niti ni čistilna naprava, saj to je umazana voda!« Vendar, ko počakamo, da se voda usede, se na vrhu naredi bistra voda, na dnu pa ostane zemljica, in to so bakterije, ki so težke in se usedejo na dno. 

Voda nato nadaljuje pot do tretje stopnje, ki se imenuje anaerobna biološka stopnja, ki je v bistvu izstopni objekt. »Ta izstopni objekt je namenjen temu, da mi spremljamo kvaliteto očiščene vode, preden gre nazaj v naravo.« Tu poteka tudi stalno vzorčenje, kar pomeni, da se vsako uro zbira vzorec za 24 ur nazaj. »Tu, ko jo zaposleni analizira, jo tudi povoha, ampak spije pa ne.« Voda je čista, vendar ne pitna. Ta voda nato po podzemnem kanalu potuje nazaj v Kamniško Bistrico. »Kvaliteta naše vode, je skoraj enaka, kot Kamniška Bistrica sama. Vračamo Bistrici vodo, ki jo ona že ima.« Voda se pri iztoku močno peni. »Pene so prisotne pri vseh iztokih čistilnih naprav. Razlog za to so ostanki detergentov in hkrati pri samem čiščenju vode nastajajo določene snovi, ki se izredno hitro zapenijo.« To pa ni nič naravi škodljivega. 

149.000 populacijskih ekvivalentov, a le 18 zaposlenih

Velikostni red čistilne naprave je 149.000 populacijskih ekvivalentov, to pomeni; »da bi lahko bilo 149.000 ljudi na njej.«  CČN koristi 70.000, 20.000, kot obremenitve prispeva industrija, 50. 000 pa; »imamo lufta.« To »luft« izkoristijo za dodaten prazen bazen, saj: »Kjer je luft, so mikroorganizmi lačni in namenoma odstranimo manj hrane, da kadar je veliko padavin izkoristimo ta bazen, kot zadrževalni bazen, ki je vedno bolj obremenjen, kot ostali.«

Kljub precej veliki posesti, je pri čistilni napravi zaposlenih le 18 ljudi. »11 fantov je na samem procesu, 7 pa nas je v sami poslovni stavbi.« Dan se začne ob 7. uri zjutraj. Zaposleni so razdeljeni v tri oddelke; laboratorij, tehnološki proces in samo čiščenje, in vsak oddelek ima zjutraj sestanek, s svojo rutino: »Kaj je danes, kakšen je plan, kaj je nenavadno.« Enkrat tedensko imajo tudi skupni sestanek, kolegij. Z namenom, da vsak proces oziroma oddelek ve, kaj se dogaja na drugem oddelku. Delovnik traja do 15. ure. Fantje pa imajo dežurstvo tudi ob vikendih in sicer v parih. 24-urno prisoten je le vratar, v primeru problema pa le-ta pokliče na dom.

CČN Domžale-Kamnik raziskuje

Od vsega začetka CČN sodeluje z Nacionalnim inštitutom za biologijo, kjer od izbruha pandemije analizirajo prisotnost dednega materiala Covida-19 v odpadni vodi. »Našo čistilno napravo lahko najdete tudi na COVID-19 sledilniku.«

Odpadna voda brez delcev ima tudi dodaten postopek, kjer gre v analizo. »Imamo aparat, ki analizira osebnost onesnaževala.« Vsake toliko časa spusti določeno količino vode v veliko epruveto in nato je analizirana. Je pa tovrstna voda že dovolj čista, da jo uporabijo za pranje tehnološke opreme in segrevanje opreme. »To je surovina, ni odpadek.« 

Enkrat letno se opravi tudi analiza same kemijske sestave in poda ter v sodelovanju z Biotehniško fakulteto, ulovijo kakšno ribico in preverijo še njih.. »To opravljamo že več kot 15 let, vsako leto. Da vidimo zgodovino same reke.« Tovrstna analiza je denimo pokazala, kako so z letom 2016 dvignili stopnjo čiščenja: »Kako s tem pomagamo, da je reka boljša. Bo pa treba vodno še veliko narediti.« Treba je vedeti, da kanalizacija lahko sprejme samo določeno količino vode. In kadar gre za mešan kanalizacijski sistem, ko pada dež, gre za ogromne količine vode. V tem primeru reki ob straneh služijo razbremenilniki, kar pomeni, da bo »neočiščena voda izbruhnila direktno v vodotok, iz vseh strani, saj je je preveč.« Tovrstna voda je vsaj malo razredčena, tako da ni tako veliko negativnega vpliva. »Ni pa to dobro seveda. Ni pa prav.«

Znotraj upravne stavbe, kjer sem svoj obisk začela, pa je tudi laboratorij. Kjer merijo tiste vzorce, ki jih nimajo izmerjene z instrumenti na sami čistilni napravi. »Prvič je treba kontrolirati merilno senzoriko, da ne laže. Drugič pa nas še kaj več zanima in delamo različne raziskave in pilotne naprave.« CČN prav tako sodeluje s številnimi fakultetami, kot so, že prej omenjena, Biotehniška fakulteta in Fakulteta za strojništvo. »Delamo tudi izobraževanja in svetovanja,« mi razloži vodja laboratorija, medtem ko hodiva po stopnicah. Ob vstopu v laboratorij se spoznam z gospo Ivanko Vode, analitičarko. »Ivanka je pravzaprav capo di banda,« razloži gospa Marjetka, saj gospa Ivanka jemlje vse vrste vzorcev in jih analizira. Pokažeta mi vrsto različnih vzorcev, na katerih se opravljajo analize. Majhne epruvete me spomnijo na epruvete pri zdravniku, ko ti jemlje kri. »Vse so neki reagenti, vzorci pa so različni. Preko reagentov pa določamo parametre, ki so potrebni,« razloži analitičarka glede epruvet, ki sem jih označila, kot epruvete za kri. 

Iz laboratorija se sprehodiva na teraso, s katero lahko opazujemo nekakšen dekorativni vodni motiv. Hkrati pa jih rade obiščejo tudi čebele, imajo namreč na novo postavljen čebelnjak.

Za konec se nama pridruži še direktorica CČN Domžale-Kamnik dr. Marjetka Stražar, univ. dipl. biol. Kakšno naključje, da si delita enako ime. Tako me je Marjetka predstavila Marjetki. Ob zaključku delovnega dneva, kot prav tako mojega obiska, mi obe zaželita srečno pot. Pozdravim še fanta v pisarni, ki nadzorujeta vrata za vstop in izstop iz posesti, saj prehod ni možen kar tako. Čeprav je gospa Levstek rekla da sedaj jaz odhajam in naj mi odprejo vrata, se mi je zdelo, kot da sta čakala kar nekaj časa preden sem se sprehodila na drugo stran objekta, kjer so se težka železna vrata ponovno odprla. ML