”Kot študent sem se potegoval za delo snemanja nove reklame za nakup rabljenih avtomobilov znamke Audi. Ravno kupil sem novo igračko, in ker sem bil eden redkih ponudnikov snemanja z dronom sem dobil delo, nevedoč za regulativo. Video smo snemali v ograjenem poslovnem območju, dokler ni prišel varnostnik in želel moje dovoljenje,” razlaga svojo izkušnjo dvaindvajsetletni fotograf, ki ni želel biti imenovan.
Tehnološki trg brezpilotnih letal, tako imenovanih dronov, je vse večji. Izbira letečih ”igračk” je izredno široka, cenovno pa so vedno bolj dostopni vsej populaciji. Vendar kaj, ko ti pri nakupu skorajda nihče ne pove, kakšna je regulativa in kaj se sploh sme početi z droni in kaj ne.
V preteklih letih je na Ljubljanskem maratonu in prižigu praznične razsvetljave v prestolnici nad udeleženci neprestano nekaj brenčalo. Poleg običajnih varnostnih tveganj, so bili ljudje še dodatno ogroženi z nevarnostmi v zraku. Obstajala je namreč možnost, da vam na glavo strmoglavi dron. Posledic bi bilo lahko veliko in kot pravijo, kar visoko leta, prej ko slej pade na tla – tekma svetovnega pokala v alpskem smučanju, na kateri je hujši poškodbi zaradi strmoglavljenja brezpilotnika za las ubežal avstrijski smučar Marcel Hirscher, je dober dokaz. Tehnologija je do pred enega leta močno prehitevala zakonodajo.
Prodaja in uporaba civilnih dronov, ki se jih uporablja v komercialne ali prostočasne namene, je v zadnjih nekaj letih dosegla ne slutene razsežnosti. Njihov uporabni potencial se je razvijal v podobni smeri, kot se je to dogajalo z razvojem osebnih računalnikov, brez katerih si danes ne moremo predstavljati življenja tako v poslovnem smislu, kot tudi v zasebnem.
Vendar slej ko prej je bilo za pričakovati, da bo nered na nebu in bliskovit razmah uporabe nove leteče tehnologije umirila zakonodaja.
Kaj je prinesla uredba?
Regulacijo na tem področju je sprejela Javna agencija za civilno letalstvo v Republiki Sloveniji lani avgusta. V primeru kršitev so predvidene globe od 250 do 33.000 evrov, odvisno od prekrška in statusa osebe.
Letenje z brezpilotnimi zrakoplovi je dovoljeno sicer za šport in rekreacijo, a se dovoli le letenje na področju razreda I – kjer ni objektov in ljudi, razen upravljavca in osebja, ki je nujno potrebno za letenje in na področju razreda II – kjer se nahajajo pomožni objekti ali objekti, ki niso namenjeni bivanju ljudi. Izvajanje dejavnosti, kar pomeni uporabo brezpilotnega zrakoplova za plačilo ali brez njega, kadar gre za opravljanje nalog iz zraka; pa naj bo to snemanje, oglaševanje, nadzor iz zraka, protipožarna zaščita, letenje za televizijske in filmske potrebe in potrebe poročanja, je prepovedano. Fotograf pa dodaja: ”Prepovedano je vse, za kar so droni sploh dobri.”
Med samim letenjem mora uporabnik zagotoviti varno razdaljo med letalnikom ter ljudmi, živalmi, objekti, vozili, plovili, drugimi zrakoplovi, cestami, železniškimi progami, vodnimi potmi ali daljnovodi in ki ne sme biti manjša od 30 metrov. Minimalna oddaljenost letalnika od skupine ljudi, za kar se šteje več kot 12 ljudi, pa mora biti vsaj 150 metrov. To se zdi Sašu Mešku iz Društva Quadcopter Slovenija popolnoma nesmiselno: »Na 150 metrih vidiš le obrise ljudi na tleh. Z vidika snemanja je treba leteti deset ali pet metrov nad predmetom, ki ga snemaš.” Uredba sicer dovoljuje izvajanje na manjših razdaljah od prepisanih, a mora operater predhodno za to od agencije dobiti dovoljenje. Vsak operativni let z namenom izvajanja neke dejavnosti mora namreč izvajalec prijaviti pri agenciji do 12 ur pred poletom in v njem opredeliti osnovne časovne in prostorske koordinate poleta, da bi lahko inšpektorji agencije po potrebi izvajali nadzor nad ustreznostjo poleta.
Fotograf je bil ogorčen nad prebrano regulativo, češ da tisto, kar bode v oči je, »da se dovoljuje letanje dronov za razvedrilo na nenaseljenih območjih, ko pa v tem istem letu vključiš kakršnokoli snemalno opremo, pa to ni več let, temveč izvajanje letalskih dejavnosti in lahko me obtožite za kriminalca.” V kolikor bi želeli pridobiti dovoljenje za snemanje, pa zopet potrebujete globoko seči v svoj žep in dobiti posebno dovoljenje, ki ga izda agencija.
Razmah tehnologije je regulativa nekoliko ustavila
Malo več kot leto dni po objavi regulative za brezpilotna letala se zdi, kot da so popolnoma izginili z našega neba. Stanje naj bi bilo dejansko boljše, tako menijo poznavalci, saj ni več nevarnega preletanja nad naseljenimi kraji, ni poročil o nesrečah, o katerih se je neprestano govorilo, ko so droni preletavali strnjena naselja, sedeže državnih institucij, varovane objekte in podobno.
Mesec po sprejetju uredbe, septembra lani, se je zgodil velik incident, ko je nad polji med Mengšem in Brnikom dron letel zelo blizu pristajajočega potniškega letala. Na letališču povprašam, kako je z letanjem danes. Pravijo, da še vedno slišijo kdaj pa kdaj brčenje in opazijo brezpilotna letala znotraj letališkega območja nad ljudmi, kar uredba sicer prepoveduje, a da je velik upad v primerjavi z lanskim letom – s primeri pa se sicer ukvarjajo trije inšpektorji na agenciji za civilno letalstvo.
Nova tehnologija brezpilotnih letal seže daleč – veliko dlje kot človeške oči in zato se med kaznivimi dejanji največkrat znajdejo razna vohunjenja z nadzorom spalnic, ali pa celotnih objektov za kasnejše vlome, za snemanje PIN številk uporabnikov na bankomatih, najbolj zaskrbljujoča pa je njihova uporaba v pedofilske namene; v kar nekaj primerih so namreč droni nad otroškimi igrišči snemali otroke.
Delo na črno
Boštjan Vidmar z Inštituta za razvoj brezpilotnih sistemov pravi: ”Vedeli smo, da se bo gneča v zraku razredčila, velikokrat pa sem slišal, da s prijavami ne varčujejo, če kdo leti na črno. To je nelojalna konkurenca, nekateri izpolnijo vse, drugi nič.
Priča smo povečanemu številu dogodkov na prostem in ob razvijajoči se tehnologiji je fotografiranje in snemanje nepogrešljivo. Tehnološki trg se dobro zaveda, da je v objektiv težko ujeti želeno vsebino, zato je snemanje iz zraka s pomočjo dronov zelo priljubljeno med organizatorji dogodkov, ki želijo zabeležiti svoje dogodke. Ker dobra oprema ni ravno poceni, se je v zadnjem času razmahnilo tudi delo na črno. ”Ne morem si privoščiti prijave vsakega vzleta, še manj da opravim vse potrebno, da pridobim dovoljenje – trenutno pa v snemalni industriji zaslužiš ogromno, v kolikor ponujaš snemanje tudi z droni,” komentira razlog za razmah dela na črnem fotograf.
Janez Nebec, lastnik podjetja One Drone in edini operater, ki ima dovoljenje za vse štiri kategorije dejavnosti pravi, da je na Slovenskem seznamu operaterjev za izvajanje letalskih dejavnosti z droni malo več kot 130 imen, kar se mu zdi sporno – saj je številka med prodanimi droni, ki so namenjeni tudi za komercialno dejavnost (takšnih je okoli 3500) prevelika. Če bi se vsi držali regulative, bi moralo biti registriranih nekje med petsto in osemsto operaterjev, kar kaže, da je delo na črno zelo popularno.
Postopek za pridobivanje dovoljenj za letanja je dolgotrajen in zahteva usposabljanja. Z uredbo se je marsikateremu fotografu zmanjšal dobiček in posel, saj komercialna uporaba ni več poceni in je mali uporabniki ne morejo izvajati. Zato je vedno več ponudb operaterjev, ki delajo na črno brez dovoljenj in prijav, kar je v ogromno konkurenco tistim, ki so opravili vse zahteve. ”V Sloveniji je vsaj 90 odstotkov komercialnih poletov brezpilotnikov neprijavljenih,” pojasnjuje Nebec.
In kdo dominira na trgu?
Droni kot nova snemalna tehnologija so naredili velik preskok v snemanju kadrov samo iz enega talnega nivoja. Z višine se namreč odpira povsem drugačen pogled na našo okolico in ko je govora o uporabljenih brezpilotnikih – na trgu po prodaji dominirata dva proizvajalca – to sta DJI Innovation z modeloma Phantom in Inspire ter francoski Parrot z modeloma Bepop in AR.Drone zaradi kakovostnih kamer in relativno nizke cene.
