Pogovarjali smo se s študentom 4 letnika Fakultete za družbene vede, ki je bil še nedavno zasvojen s športnimi stavami. Čeprav je danes redni študent, si tega še pred dvema letoma ni mogel predstavljati. Da je danes lahko opravil intervju z nami, je še posebej hvaležen svoji družini, za nastalo situacijo pa s prstom kaže tudi na izobraževalni sistem v Sloveniji. Zaradi tega, ker je tema zanj še zelo aktualna in zaradi izpostavljenosti, si je naš sogovorec želel ohraniti anonimnost in ga bomo v intervjuju imenovali Milan.
- Milan danes ste stari 23 let, redno študirate. Morda bi lahko bi rekli, da ste povsem “običajen” mladenič?
Lahko bi tako rekli ja. Tudi sam se imam danes za povsem normalnega, vendar se nemalokrat spomnim na svojo preteklost. Že samo na dnevni poti na fakulteto, se moram večkrat spopasti z nekdanjimi svojimi nočnimi morami. Praktično na vsaki postaji stoji trafika, ki je bila včasih le ena izmed mojih postanek, kjer sem lahko vplačal stavne listke.
- Morda bova o tem govorila še malce kasneje. Raje mi povejte še kaj je danes vaše vodilo, kako preživljate dan?
Skozi svojo zgodbo sem se naučil, da je življenje res kratko. Tako da si res vsak dan želim preživeti kar se da aktivno. Zelo se trudim v ljudeh prepoznati dobre stvari in ne želim obsojati nikogar. Predvsem pa se trudim ukvarjati le sam s seboj.
- Milan zanima nas kaj se mora zgoditi, da se nek mladoletnik začne ukvarjati s stavami? Ponavadi si predstavljamo za vzrok finančno stisko, ampak pri vas tega ni bilo ali ne?
Da sem se sam začel ukvarjati s tem, verjetno ni presenetilo nikogar. Praktično od kar vem zase me v življenju zanima samo šport. Zase menim, da zelo o njem tudi vem, poleg tega pa sem tudi sam še vedno aktiven športnik. Poleg vsega naštetega pa so športne stave danes nekaj vsakdanjega že v osnovni šoli. Vsi vrstniki se med seboj pogovarjajo o tem in denar ima v družbi tako vlogo, da vsak mladenič išče pot do njega. Športne stave so navidezno nek lahek dohodek do denarja. Sam res nisem nikoli imel nekih finančnih ovir, a vseeno vedno si želiš več. Predvsem pa se je to, da nisem imel finančnih ovir poznalo pri mojih vložkih na posamezne stave, kjer sem se močno razlikoval od vrstnikov. Športne stave pa so mi dajale nek občutek življenja, v njih sem videl izziv. Ker s šolo nisem imel težav, pravzaprav sem jo delal z lahkoto, bil sem odličnjak. Velikokrat se mi je zgodilo, da sem se v njej dolgočasil, tudi v svojem športu mi je šlo zelo dobro, zato sem iskal nekaj več, nekaj kar mi bo dalo občutek življenja. Športne stave so to bile, saj mi je bilo v šoli resnično dolgčas.
- Kdaj ste zašli v finančno stisko, kako ste jo reševali?
Sprva so bile stave zame vir velikega dohodka, zgodilo se je povsem po sreči, da sem iz majhnega vložka zadel nekaj več kot 1000€. Ta dosežek pa je močno spremenil moje razmišljanje in način igranja. Z vsako stavo sem si želel zaslužiti 1000€ in začel sem staviti večkrat na dan. Ker sem se imel za pametnega sem vedel, da 1000€ ne bom zaslužil z majhnimi vložki, tako sem stavil tudi po 300€ na 1 stavo. Tako so ob posameznih dnevih, ko nisem zadel niti ene stave nastale ogromne finančne luknje. Zaradi sramu, da sem ostal brez denarja svojih težav doma nisem nikoli povedal. Športne stave pa sem videl kot edino rešitev, da si povrnem denar. Tako sem prvič si sposodil denar.
- Ravno to nas zanima, kako je prišlo do tega, da ste si začeli sposojati in kje?
Prvotno sem mislil, da sem imel neznansko srečo, da so se ljudje, ki posojajo denar ob meni znašli povsem po sreči. Danes mislim da temu ni tako.
Kako to mislite?
Kranj je majhno mesto, zato mislim, da so ljudje, ki posojajo denar hitro slišali zame, da sem že odvisen od iger na srečo. Nekega dne sem v kafiču kjer sem redno stavil med ali po šoli spoznal človeka, ki se je zanimal kaj bom igral. Skupaj sva napisala listek, kmalu pa je pogovor nanesel na finance. Takrat sem mislil, da je to naključje, vendar tako kot sem rekel danes mislim da temu ni bilo tako. Človek, ki je postal tudi moj “prijatelj” mi je začel govoriti o ljudeh, ki posojajo denar in da mi jih lahko predstavi.
To je začel govoriti povsem sam tistega dne?
Tako je, sam takrat nisem imel še tako velikih težav in sem ga zavrnil. Nekaj časa ga nisem videl, potem pa sem ostal čisto brez denarja in sem ga poiskal sam. Nekaj dni sva se družila, z nekaj evri, ki jih je imel sva pisala stavne listke. Čez nekaj dni pa mi je uredil sestanek z nekim človekom, ki mi je bil predstavljen kot Račko. Ker sem bil dijak mi je za začetek posodil 300€. To je storil takoj, ko sem ga prosil za denar, je pa vedel, da doma nimamo finančih težav. Posodil mi je 300€, sam pa sem mu moral v 14 dneh vrniti 500€. Meni se je vse zdelo super, tako mi doma ni bilo treba povedati, da sem brez denarja in lahko sem mirno stavil naprej.
Če ste bili dijak, kako ste lahko bili zadovoljni, da ste morali v 14 dneh vrniti 200€ več kot ste se sposodili? To so vendarle oderuške obresti?
V trenutku zaskrbljenosti in želje po ponovni stavi, ko se zavedaš da lahko denar dobiš le tako, te obresti ne pomenijo nič. Pravzaprav ti 200€ pomeni ena dobljena stava, sam pa si mnenja da boš zadev vsako stavo, četudi si zgubil jih pred tem 10 zaporedoma.
- Kdaj ste se zavedali, da ste patološki hazarder?
Na to vprašanje točno težko odgovorim. Ko igraš v tem ne vidiš nič narobe, vedno si mnenja da te bo naslednja stava rešila vseh muk, da ko boš zadel dovolj boš z igranjem prenehal. Danes vem, da temu ni bilo tako, tudi ko sem vmes poravnal vse svoje dolgove in imel nekaj denarja, sem si vedno želel še več. Danes vidim, da je bilo zame pomembno le to, da sem bil v igri.
- Kaj se vam je zgodilo takega, ki vas je do danes najbolj zaznamovalo? Kaj ste se naučili v času patološkega igranja?
Seveda me je najbolj zaznamoval dogodek, zaradi katerega sem danes v osebnem stečaju.
Kateri je ta dogodek, kaj se je zgodilo, če o tem lahko kaj poveste?
Seveda, danes prav rad govorim o tem. Nekega dne, ko sem bil ponovno brez denarja, imel sem tudi neke roke za vračanje dolgov do svojih prijateljev, od katerih sem se tudi kdaj kaj sposodil, sem klical Račkota in si želel sposoditi 1500€. Račko je rekel, da mi bo to omogočil, saj sem mu pred tem vedno vrnil 500€, ko sem si sposodil 300€ in v tem ni videl nobene težave, le drugače je bilo to, da mi denarja ni mogel dati takoj, ampak sva se zmenila za naslednje jutro. Naslednje jutro me je pobral pred šolo mi pokazal denar, vendar rekel da če ga želim morava iti do notarja nekaj podpisat. Rekel sem seveda ni problema. Zaradi neznatne potrebe po denarju sem se podpisal na papir in bil prepričan, da sem si spodil 1500€, ter da mu po pol leta vrnem 2500€. Ko je minilo pol leta, denarja nisem imel, Račkotu sem poslal sms sporočilo, če mu lah denar vrnem malo kasneje. Od njega nisem prejel nobenega odgovora. Po nekaj več kot letu dni, sem na dom prejel sodno terjatev za 15000€. Zraven sem dobil priloženo kopijo notarskega zapisa, ki sem ga podpisal tistega dne. Seveda tega denarja nisem mogel vrniti, zato sem sprožil postopek o osebnem stečaju, sem pa še danes Račkotu pripravljen vrniti 1500€ saj nikomur nisem rad dolžan.
Vendar, ko ste podpisali notarski zapis ste dobili svojo kopijo, mar ne?
Sem jo prejel, vendar sem jo v strahu, da jo bodo videli moji starši dal spraviti k Račkotu, ki mi je to tudi sam ponudil.
Kaj ste se potem naučili?
Naučil sem se, da moram res dobro premisliti preden komurkoli zaupam. Poleg tega pa sem tudi malo obseden in vedno preberem vse pogoje, preden se na kakšen list podpišem.
- Kako se soočiti s to boleznijo? Kako ste prenehali z igranjem?
Vsa zasluga gre mojim staršem, ki so mi pomagali rešiti določene finančne težave, predvsem pa so mi izkazali ljubezen. Velikokrat sem izigral svoje starše, jih med drugim tudi okradel, ampak oni so mi stali ob strani do konca. Verjetno je bilo vprašanje takrat, ali bi sploh še živel, če bi živel bi bil verjetno v zaporu, tako pa so moji domači stopili skupaj želeli so si, da ostanem doma in da preneham igrati na srečo. Takrat je tudi v meni naredil nek klik, ki se je odločil za življenje. Sprva je zelo hudo, brez denarja hoditi na fakulteto, se zavedati, da si pri 21-ih letih stalno pod nadzorom, predvsem pa je želja po novih stavah še vedno prisotna. Poleg vsega naštetega pa so stave tako lahko dostopne, navoljo so na vsakem koraku. Vendar s tem ko smo se doma ponovno povezali in z obiskovanjem skupine za samopomoč, kjer vidiš da je edino vodilo ne igranje se s tem spopadeš in upam da mi bo šlo tako naprej.
Koliko časa že ne igrate?
Katerega smo danes?
26.10.2017
Potem pa je to 2 leti 2 meseca in 17 dni (smeh). Štejem vsak dan posebej, saj je vsak dan zame nova zmaga. - Milan najlepša hvala, da ste si vzeli čas. Želim vam veliko lepih dni in seveda brez igranja športnih stav
Najlepša hvala tudi vam. Zelo rad delim svojo zgodbo in upam, da pomaga kakšnemu, da se ne ujame v tako past, kot sem se sam.
