Da živi v negotovosti zaradi Brexita; da se zaradi terorističnih napadov, ki so se zvrstili v mestu, kjer živi že dobra tri leta, ne počuti več varno, ter tudi, da so se njena pričakovanja razblinila že kar hitro po selitvi tja, mlada Sandra Potišek s solzami v očeh našteva razloge, ki so jo prepričali v vrnitev v domačo Slovenijo. Skoraj devetmilijonski London za mnoge mlade že vrsto let predstavlja okolje, kjer bi lahko uspeli, uresničili svoje sanje in zadane življenjske cilje. Takšno, malce iluzorno, predstavo je pred selitvijo imela tudi Potiškova: ”V prvi vrsti sem že od nekdaj bila zaljubljena v to mesto. Že od mojega prvega obiska pri enajstih letih sem sanjarila, da bom tu nekoč živela, saj mi je bilo mesto kot samo čudovito, vedno sta me zanimali britanska zgodovina in kultura, pa tudi angleščina mi je bila kot jezik zelo všeč.” Po študiju angleščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani se je tako odločila za takrat po njenem mnenju edino logično potezo, selitev.
Mesto dogajanja, a vsega si ne moreš privoščiti
Bolj kot najstniško sanjarjenje jo je takrat v to prepričalo tudi njeno zanimanje na področju ustvarjanja digitalnih vsebin, marketinga in družbenih omrežij. Majhnost domačega trga in praktično neobstoječe področje ukvarjanja s platformo Youtube kot načinom zaslužka in preživljanja, sta bila še tista zadnja znaka zanjo, da je čas za odhod in iskanje službe v tej smeri v tujini. Spopadanje z iskanjem primerne službe v njeni panogi je bilo vse prej kot enostavno, pravi Potiškova: ”Konkurenca je ogromna, poleg tega pa sem bila kot tujka, čeprav je moja angleščina na nivoju native speakerjev, velikokrat zapostavljena. Enkrat so mi celo dejali, da sem popolna kandidatka, ampak imajo raje, če v njihovem podjetju delajo Britanci.” Sama sicer upravlja spletno trgovino s kozmetiko in Youtube kanal, ki ima, zlasti za tako velik trg, skromnih štiri tisoč sledilcev, glavni zaslužek pa ji prinaša delo v medijih in marketingu od doma. Prav iskanje finančno ugodnega prebivališča je bila njena naslednja velika težava. ”Od plače ti ne ostane praktično nič, ker moraš za najemnino za mizerno sobico odšteti ogromno denarja. Pokriješ pač osnovne stroške, čeprav mnogi delamo za polni delovni čas,” je povedala in dodala, da si tako kljub pestrosti dogajanja v mestu žal vsega ne moreš privoščiti. Soočena z vso problematiko življenja v tako idealiziranem mestu na trdnih in realnih tleh stoji že od prihoda, o selitvi v Slovenijo pa pravi, da je samo še vprašanje časa, kdaj bo padla zadnja odločitev.
Z Brexitom poseben settled status za priseljence
Kaj prinaša realnost izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije za vse priseljence, se poleg Potiškove sprašuje še marsikdo. Na Londonskem Veleposlaništvu Republike Slovenije pravijo, da redno prejemajo vprašanja slovenskih državljanov, živečih v ZK, teh je Eurostat v letu 2016 zabeležil kar 1622. Kar jih najbolj zanima, so njihove pravice. ”Trenutno pogajanja o pogojih izstopa še potekajo, na področju pravic državljanov je sicer že veliko dogovorjenega, a se lahko marsikaj pred končnim dogovorom še spremeni,” pojasnjujejo na slovenski ambasadi. Tisto, kar je že dogovorjeno in kar so nedavno sporočili tudi na spletni strani UK Home office, pa je gotovo tako imenovani settled status za priseljence v ZK. ”Tisti, ki tukaj živijo neprekinjeno pet let, bodo lahko zaprosili za settled status. Tako bodo lahko normalno živeli naprej, imeli dostop do javnih storitev in lahko bodo zaprosili za državljanstvo,” navajajo. Pojasnjujejo pa še, da bodo lahko tudi ostali, ki še niso dosegli teh petih let življenja tam, počakali, da bodo dosegli ta časovni okvir in nato zaprosili za status. V začetku tega meseca so na spletu zatrdili še, da pričakujejo odobritev vseh oddanih vlog za pridobitev statusa, zataknilo se bo zgolj pri tistih priseljencih, ki so izkoristili gostoljubje in imajo na vesti kakšno kaznivo dejanje. Poudarjajo, da je v pogajanjih prioriteta zaščita pravic državljanov Evropske unije, po besedah ministrice za notranje zadeve Amber Rudd so namreč prav ti tisti, ki veliko prispevajo k njihovi državi.
Terorizem tudi v prihodnje neizogiben
Ko smo Potiškovo povprašali o občutku (ne)varnosti in lastni izkušnji, je povedala: ”Na začetku sem se tukaj počutila veliko bolj domače, kot se zdaj. Zdi se mi, da se je v zadnjih letih neko splošno stanje, sploh kar se tiče varnosti, precej poslabšalo.” Tudi sama je bila sicer tarča napada, med večerno vožnjo z avtobusom so jo oropali, vzeli so ji telefon. Strah pred kriminalom in porast le-tega opažajo tudi pristojni, ki so konec oktobra na to ponovno opozorili. Generalni direktor britanske obveščevalne službe MI5 Andrew Parker je na novinarski konferenci povedal, da se ZK trenutno sooča z najhujšo teroristično grožnjo doslej in tudi, da so novi napadi v državi neizogibni. Trenutno izvajajo okoli 500 protiterorističnih operacij, v katerih imajo nadzor nad 3000 osebami, povezanimi z islamskim ekstremizmom. Parker je povedal še: ”Spreminja se tudi načrtovanje terorističnih dejanj, ob čemer opažamo, da lahko v posameznih primerih pride od načrta do izvedbe v roku parih dni.”
Da je tudi med prebivalci Londona in nasploh ZK vedno več strahu in da se o trenutnem stanju pogovarjajo na dnevni bazi, zatrjuje Potiškova: ”Zadnje čase se o tem velikokrat pogovarjamo in moram reči, da okoli 90 odstotkov ljudi moje starosti in tudi starejši niso najbolj zadovoljni s tukašnjim življenjem, zato razmišljajo o selitvi v domovino, drugo evropsko državo ali v druga britanska mesta.” Tam bi si po njenih besedah lahko lažje privoščili nakup stanovanja ali hiše, pa tudi občutek da je boljši tam, kjer ni toliko kriminala. Pravi, da je po treh letih življenja v angleški prestolnici in po izkušnjah njenih znancev prišla do zaključka: ”London je mesto mladih, kamor prideš, da si nabereš izkušnje, potem pa ga zapustiš v želji malce bolj umirjenega in lagodnega življenja.”
Fotografija: The Telegraph/Jane Barlow/PA
