Poročilo o voditelju na komercialnem radiu. O lastnostih dobrega radijskega voditelja in zvezdništvu na radiu so z nami spregovorili Tomaž Klepač, Iztok Gustinčič in Blaž Pernat.
POVZETEK TEME
Strokovnjaki za medije so že v začetku radijske zgodovine spoznali pomembnost in moč govora, ki mora po Couplandu (2007) biti všečen in privlačen, še posebej na komercialnih radiih. Govor na radiu, ki je enkraten in neponovljiv (Bernard, 2000), izvaja večinoma radijski voditelj, ki “sodeluje v vseh žanrskih oblikah radijskega interpretiranja besedil in vodenju javnih oddaj. Za mikrofonom sproščeno in konstruktivno komunicira s poslušalci in s sodelavci ter zagotavlja pravilno in kultivirano rabo govorjenega jezika,” (ZRSZ, 2017).
“Radijskih postaj brez radijskih voditeljev pravzaprav ne bi bilo, saj dajejo radiem osebni pečat, karakter in pravo identiteto”(Frbežar, 2016, str. 44). Radijski voditelj tako velja za vez med radiem, kot medijem in občinstvom. Pri svojem delu ima sproščeno vlogo,saj so oddaje na komercialnem radiu večinoma namenjene zabavi, hkrati pa mora biti radijski voditelj kreativen, dinamičen in iznajdljiv, saj sproti soustvarja oddajo, ki jo vodi. Pomembno je tudi, da ima dobre govorne sposobnosti in da je pred mikrofonom iskren, saj ga poslušalci raje poslušajo, če se ne pretvarja. Res je tudi, da se skozi leta vloga in pomen radijskega voditelja spreminjata. Včasih je bil glas pri radijskem voditelju najbolj pomemben, ne glede na to,na katerem radiu je delal. Danes pa so za dobrega radijskega voditelja poleg glasu pomembni še: občutek odgovornosti do poslušalcev, radovednost, pogosto mora uporabljati besedo zakaj, obvladati mora pogovor z vsemi vrstami ljudi, biti mora prvotno dober govorec, imeti mora svoje mnenje, biti mora analitičen, rad mora imeti delo na terenu in delo z ljudmi in pa zelo pomembno je, da je ekstrovertirana osebnost (Pirc 2005, 81). Prav s temi lastnostmi mora radijski voditelj osvojiti poslušalce v kratkem času, saj je na komercialnem radiu glasba še vedno najpomembnejša. To dokazuje, da mora radijska govorna osebnost obvladati množico stvari, skratka, mora postati “glas z osebnostjo”.
Vedno več radijskih postaj stavi na “obraze”, kar včasih ni bilo ključnega pomena. Zadnje čase pa bi se lahko reklo, da obstaja trend oblikovanja radijskih voditeljev kot osebnosti oziroma zvezd, ki preko mikrofona povezujejo radijsko postajo s poslušalci. Ti radijski voditelji zato niso več zgolj voditelji, pač pa prave zvezde, ki se za namen prepoznavnosti pojavljajo tudi izven etra, na primer v raznih oddajah na televiziji, kot voditelji oz. animatorji na dogodkih ali pa tudi kot“obrazi”dobrodelnosti.
LITERATURA:
- Bernard, S. (2000). Studying Radio. New York: Oxford University Press.
- Coupland, N. (2007). Language Variation and Identity. Cambridge, New York: Cambridge University Press.
- Frbežar, K. (2016). Študijaprimera Rock Radio. Ljubljana: Fakultetazedružbenevede.
- Pirc, T. (2005). Radio: zakajteimamoradi. Ljubljana: Modrijan.
- ZavodRepublikeSlovenijezazaposlovanje[ZRSZ]. (2017). Opispoklica: napovedovalecnaradiu. Ljubljana: ZavodRepublikeSlovenijezazaposlovanje. Dostopnoprekhttps://www.ess.gov.si/ncips/cips/opisi_poklicev/opis_poklica?Kljuc=2917&Filter=
Avtorici: Doroteja Dobovšek in Katja Šinkovec
Študijsko leto 2017/18
Glasbeni vir: CØDE – Duck Face
