Sabrina Zavšek in Matej Simič
Z dolgoletno novinarko Radia Slovenija Niko Benedik sva odšla na teren in preverila, kako izgleda delovni dan radijskega novinarja.
Povzetek teme:
Novinar se s svojim delovanjem uvršča na teren pisnega, televizijskega in radijskega sporočanja. Njegovo delo obsega pokrivanje različnih vsebin, med katerimi so zunanja politika, notranja politika, kultura in šport. Pri omenjenih tematikah skrbi za pokrivanje terena, prav tako pa tudi za končno oblikovanje izdelka, ki se skozi novinarski proces lahko udejanji brez vizualnih akterjev, torej samo na glasovni ravni, kar pokrivajo radijski mediji.
Radijski novinar skrbi za pripravo glasovnega prispevka za svojo oddajo, za radijske novice ali za pripravo in vodenje trenutno aktualnih projektov, soočenj, pogovornih oddaj, intervjujev. Dan novinarja na javnem servisu se prične z jutranjim uredniškim sestankom, na katerem odgovorni urednik novinarjem razdeli področja in tematike pokrivanja tistega dne oziroma samo potrdi teren pokrivanja, ki je že bil dogovorjen z novinarjem. Novinarji se tako odpravijo na teren, če to njihova tematika zahteva, tam pa pridobijo ustrezne izjave in informacije za svoj končni prispevek. S posnetim materialom se odpravijo nazaj na medij, kjer selekcionirajo zvočni material in s posebnimi tehničnimi programi izboljšajo glasovni posnetek, iz njega odstranijo šume, predolge molke in premore, prav tako tudi neustrezne dele izjav. Z grobo tehnično obdelavo popravkov tako dobijo prispevek, ki ga nato tehnik še izboljša in dokonča tako, da uravna zvočna nihanja, izboljša jakost zvoka in ga združi z veznim besedilom, ki ga radijski novinar prebere v studiu. Če se novinar pri branju zmoti, ponuja delo s tehnikom možnost dodatnega popravka in posnetka. Radijski novinar v svoj končni prispevek vnese tako brano besedo, ki ga v tiskani obliki pripravi vnaprej, kot tudi posnetke s terena, ki jih je predhodno s tehnikom obdelal, ter dodatne informacije in pridobljene pomembne podatke, ki so relevantni za končno podobo prispevka in jih je radijskih novinar prejel od drugih virov, ki niso bili nujno z njim na terenu.
Radijski novinar se zaveda pomembnosti časa v svojem poklicu, saj se kompleksnejši prispevki v večini snemajo za večerne novice. V svojem delovniku pa pripravlja tudi kratke in jedrnate vesti za novice ob polnih urah. Zaradi nepredvidljivosti svojega dela, pridobivanja novic in dela na terenu se novinarjev urnik zaključi z različno poznimi odhodi iz medija, najsi bo v popoldanskih ali v poznovečernih urah.
Ključna vloga radijskega novinarja, ki je zaposlen na javnem servisu, je predajanje sporočil na visoki jezikovni in fonetični ravni, zaradi česar radijski novinar opravi izobraževanje s slovenisti in fonetiki, ki na radijskem mediju poteka več mesecev, obnavlja ga pa tudi po določenih letih.
Literatura in viri
– Andrew Boyd. 2001. Broadcast Journalism: Techniques of Radio and Television News. Oxford. US.
– Guy Starkey, Andrew Crisell. 2009. Radio Journalism. London. UK.
– Paul Chantler, Peter Stewart. 2013. Basic Radio Journalism. Focal Press. UK.
– Matjaž Gerl. 2001. Radijski in TV programi v Sloveniji Ljubljana : Svet za radiodifuzijo Republike Slovenije. Slovenija.
– Nataša Rašl. 2001. Interaktivni radio: primer 1. programa Radia Slovenija. Diplomsko delo. FDV. Slovenija.
– Tania Shillam. 2003. Radio: Creative Carees. Trotman and Company. Surrey.
