POVZETEK SEMINARSKE TEME
Radijski voditelj predstavlja eno najmočnejših vezi med radijskim medijem in občinstvom. Pri svojem delu mora prevzeti identiteto umirjene, politično nevtralne osebe, ki ob določeni temi doseže splošno soglasje (Conroy, 1994). Ena njegovih najpomembnejših nalog je zmanjševanje razdalje med radiem in občinstvom. Fizično oddaljenost poskuša premoščati z govorom, ki ga prilagaja pričakovanjem in odzivom poslušalcev, hkrati pa tudi zahtevam konkretnega radijskega programa in radijske stilistike (Lengar Verovnik, 2016). Čeprav programi javnega servisa niso tržno usmerjeni, tudi njih žene želja po čim večji poslušanosti, k čemur poleg izbire podanih informacij pripomore tudi govorna prezentacija. Radijski voditelji na nekomercialnem radijskem programu morajo zato opraviti govorno šolanje, na koncu katerega pridobijo nacionalno poklicno kvalifikacijo za poklic voditelja. Naučiti se morajo tehnike pravilnega dihanja, pravil naglaševanja in stavčne fonetike, pravilnega vedenja pred mikrofonom in stilistike radijskega sporočanja (Sinkovič, 2010), saj mora govor voditelja slediti ustaljenim konvencijam. Govor radijskih voditeljev na nekomercialnem programu je povečini umirjen, s predvidljivimi intonacijskimi poteki s premori in smiselnimi poudarki, njihov glas pa ni personificiran, ampak institucionaliziran glas medija. Kljub vnaprejšnjim pripravam, ki so prisotne v skoraj vsakem primeru, mora radijski voditelj delovati čim bolj spontano in naravno, vsakdanje, zato so besedila že pisana po načelu t. i. pisanja za uho. Poleg že omenjenega mora biti radijski voditelj kreativen, imeti mora bogat besedni zaklad in sposobnost improvizacije ter celoten program usmerjati in zaokrožati v celoto. Tudi na nekaterih nekomercialnih programih imajo voditelji prostor za svoj individualni jezikovni stil, ki pa ga morajo za potrebe njihovega medija vseeno približati knjižnopogovornim okvirom (npr. Val 202). Voditelj ima skoraj popoln nadzor nad tem, o čem se bo govorilo, torej nad vsebino in časovnim trajanjem. V primeru klicev v studio pri oddajah v živo je vse še posebej pazljivo pripravljeno vnaprej. Če klicatelj izreče kaj neprimernega ali pa se oddalji od vsebine, ga voditelj lahko prekine oziroma usmeri nazaj k obravnavani tematiki. Voditelj kjub temu, da je njegovo delo zelo samostojno, ne deluje sam, ampak s podporo pripravljalcev. To so tonski tehniki, redaktorji in uredniki, s katerimi mora sodelovati, da je njegovo delo lahko uspešno.
Lengar Verovnik, Tina, 2016: Govor radijskega voditelja med zvrstnostjo in stilnostjo. Zbornik z mednarodnega simpozija Obdobja 35. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Lengar Verovnik, Tina, 2013 : Povej mi , kako zvenijo dnevnoinformativne oddaje, in povem ti, za kateri radijski program gre. Zbornik z mednarodnega simpozija Obdobja 32. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Chignell ,Hugh, 2009: Key concepts in radio studies .London : SAGEPublications.
Wilby, Peter in Conroy, Andy, 1994 : The radio handbook. New York :Routledege.
Sinkovič, Natalija ,2010 .Smernice za kulturo radijskega govora(na primeru Radia Slovenija). Diplomsko delo. Maribor: Filozofska fakulteta.
