Radio kot medij je od svojih začetkov v 20. letih 20. stoletja do njegovega razvoja v popularni množični medij doživel številne spremembe. Je medij, ki je vse do danes sledil tehnološkemu napredku. Največ zaslug za ta pojav gre pripisati mlajši generaciji, ki je od nekdaj sledila tehnološkemu napredku predvsem preko popularne glasbe. To je bilo razvidno že v 60. letih prejšnjega stoletja po izumu tranzistorjev, ki so omogočili, da je vsak član družine poslušal poljubne vsebine. (Erjavec 2004)
V svoji zlati dobi je bil radio medij, ki je združeval generacije, saj so mladi radijske programe poslušali v okviru družine, ob večerih spremljali novice in poslušali glasbo na najljubšem radijskem programu. Tehnološki napredek je poglobil medgeneracijske razlike. Pojavili so se zahteve po individualizaciji radia kot medija. Različni okusi in interesi so spodbudili radijski medij k oblikovanju novih programskih vsebin, namenjenih različnim generacijam. (Erjavec 2004)
Nastanek komercialnih radijskih postaj je ponujal novo in svežo vsebino v primerjavi z dolgočasnejšimi in konservativnejšimi nacionalnimi radijskimi postajali, kot je na primer angleška BBC. Odmik od konservativnega programa je sprožil pojav mnogih novih okusov in interesov. Radio so začele poslušati različne generacije in tako so nastali različni radijski programi. (Crisell in Starkey 2009)
Na sploh prevladujeta dva načina razumevanja radia in nasploh medijev. Prvi deluje tako, da so ljudje razumljeni kot pasivni uporabniki. Enostavno povedano mediji vplivajo na mnenje in družbeno zavest ljudi, ti pa po tej teoriji na medije nimajo posebnega vpliva.
Drugi pristop pa pravi, da smo ljudje tisti, ki imamo moč nad vsebinami in tako medije v svojih rokah. Raziskave kažejo, da je večina mlajših aktivnih uporabnikov medijev, ki niso samo prejemniki informacij, ampak medijske vsebine tudi aktivno kreirajo in pri njihovem ustvarjanju sodelujejo, bodisi prek spletnih forumov, novičarskih portalov, družbenih omrežij… (Erjavec 2004)
Po drugi strani, pa številne študije kažejo, da so predvsem mladi bolj dovzetni kot prejemniki večje količine informacij, saj medije spremljajo širše in tudi niso zvesti samo enemu mediju, kar je značilno za starejšo generacijo. Mladostniki tradicionalnih medijev ne nadomeščajo z novimi, temveč jih samo dopolnjujejo. (Dolničar in Nadoh 2004)
Viri in Literatura
Erjavec, Karmen. 2004. Mladistniki in medijsko okolje. V Medijske navade med slovenskimi mladostniki: empirične zaznave, ur. Vesna Dolničar in Jana Nadoh, 5. Ljubljana:FDV
Dolničar Vesna in Jana Nadoh. 2004. Medijske navade med slovenskimi mladostniki: empirične zaznave. Ljubljana: FDV
Crisell, Andrew. 1994. Understanding radio. London in New York: Routledge.
Guy Starkey. 2009. Radio journalism. London: SAGE Publications Ltd.
Timotej Prosenc, MKŠ 3
