Po poročanju časnika Delo družbena omrežja v Sloveniji spremlja kar 1.116.000 volivcev in v tokratni volilni kampanji bodo imela največjo vlogo doslej. Po raziskavi Mediane politika najbolj zanima uporabnike tviterja, najmanj pa uporabnike instagrama. Prvak SDS Janez Janša ima med vsemi političnimi liderji največ, več kot 50.000 sledilcev, družbena omrežja pa so za stranko tudi najpomembnejša pot do volivcev, saj jih po njih nagovarjajo neposredno, predvsem pa brez cenzure, pravijo v SDS.
Doslej so nam tile in njihovi predhodniki kradli svobodo, dostojanstvo, imena, otroke, volitve in mandate; nas zasledovali in nam prisluškovali. Sedaj nas spremljajo celo na WC. Kje so meje? pic.twitter.com/z4eCSAyxOA
— Janez Janša (@JJansaSDS) May 15, 2018
Tviteraši so posebni ljudje
Tviter je, za razliko od instagrama in snapchata, ki ju v razvedrilne namene uporabljajo predvsem mladi, za politiko sicer že od nekdaj prostor za nagovarjanje volivcev. “Za novinarje, po drugi strani, je najažurnejši vir relevantnih informacij in za podjetnike priložnost za širjenje idej ter spremljanje gospodarskih trendov,” pojasnjuje strokovnjak s področja družbenih omrežij Matej Špehar. Tviteraši so, v smislu življenjskega sloga in prioritet, popolnoma drugačna skupina ljudi od uporabnikov družbenega omrežja facebook ali instagram, še dodaja.
Največ tvita Janša, štirje kandidati brez uporabniškega računa
Med 13. in 22. majem smo v naši spletni redakciji analizirali tvite vseh predsednikov strank, za katere boste volivci in volivke svoj glas lahko oddali že to nedeljo. Analiza je pokazala, da od 22 kandidatov tviter pogosto uporablja le 13 predsednikov strank, štirje (Danijel Bešić Loredan, Karl Erjavec, Marko Zidanšek in Tadej Trček) pa uporabniškega računa sploh nimajo. Med tistimi, ki račun imajo, vendar v obdobju desetih dni niso tvitnili niti enkrat pa so se znašli Zoran Janković, Zmago Jelinčič Plemeniti, Luka Mesec, Franc Žnidaršič in Andrej Šiško.
[aesop_quote type=”block” background=”#282828″ text=”#FFFFFF” align=”left” size=”1″ quote=”Matej Špehar: "Pretirana raba emotikonov bi morda lahko celo škodovala ugledu politika in nenazadnje tudi politične stranke." ” parallax=”off” direction=”left” revealfx=”off”]
Bojan Požar: kralj emotikonov
Analizirali smo tudi uporabo emotikonov: nesporen zmagovalec v tej kategoriji je Bojan Požar, ki je v desetih dneh tvitnil 41-krat in pri tem uporabil kar 55 emotikonov – torej več kot enega na tvit. Z 21-imi emotikoni mu sledi Andrej Čuš, medtem ko sta Miro Cerar in Janez Janša v svojih tvitih emotikone uporabila le devetkrat oziroma osemkrat.
Tudi jaz iskreno čestitam vsem ob dnevu čebel #worldbeeday, moram pa reči, da mi danes, cel dan v Halozah, nihče ni nič rekel o čebelah, ampak samo o problemih, ki źulijo ljudi v teh odmaknjenih🇸🇮krajih.
Kaj si mislijo in pravijo o kmetijskemu ministru, pa raje ne povem …🤔😉 pic.twitter.com/BpcpqYe0IP— BojanPožar (@BojanPozar) May 20, 2018
Največ hashtagov uporabil Cerar, absolutna zmagovalka Alenka Bratušek
V naši analizi smo podrobno pregledali 270 tvitov in našteli kar 230 hashtagov. Največ (98) hashtagov je uporabil Miro Cerar, čeprav je v opazovanem obdobju “čivknil” le 54-krat. S 46-imi hashtagi mu sledi Dejan Židan, Alenka Bratušek pa je v svojih tvitih hashtag uporabila 29-krat. Nadaljna analiza pa je pokazala, da je absolutna zmagovalka v uporabi hashtagov prav Alenka Bratušek; v obdobju desetih dni je tvitnila le 12-krat, kar pomeni, da je v vsak tvit v povprečju vključila skoraj tri hashtage.
En "selfie" iz naše obale. ☀️ #izkušeni #odločni #StrankaAlenkeBratušek pic.twitter.com/qPzaTC8shz
— Alenka Bratušek (@ABratusek) May 20, 2018
Stroka: tudi tu gre za nabiranje političnih točk
V tradicionalnem smislu je narava javnega pisnega diskurza taka, da se čustva pretežno ne izrazijo, vsaj ne odkrito, saj naj bi bil pisni diskurz bolj objektiven in nezaznamovan. A popolnoma drugače je na tviterju. “Kadar pisci svoje počutje oziroma čustva kljub temu želijo izraziti, v diskurz zavestno vnašajo zaznamovane ekspresivne prvine,” pojasnjuje jezikoslovka Darja Fišer, ki je s področja računalniške leksikalne semantike tudi doktorirala. Gre torej za popolnoma namerno izbiro, pravi, saj je največja želja politika, da se javnost z njegovim zapisom na tviterju tudi čustveno poveže.
Na #NordijskaHoja okrog #MurskaSobota Dejan sreča Dejana :). #SamozavestnaSlovenija @strankaSD pic.twitter.com/A4vrmBjgCM
— Dejan Židan (@ZidanDejan) May 22, 2018
Nasvet politikom je zlata sredina
Tako kot veli že ljudska modrost, je tudi pri izbiri emotikonov in hashtagov na tviterju potrebno upoštevati načelo zlate sredine, poudarita naša sogovornika. “Razlog za pogosto rabo hashtagov so morda bližajoče se državnozborske volitve, saj je vsebina hashtagov v največ primerih povezana s stranko, njenim geslom ali sloganom,” meni Fišerjeva, na vprašanje, koliko hastagov je preveč, pa pravi, da enotnega odgovora na. Podobno glede uporabe emotikonov meni tudi Špehar:”Pretirana raba emotikonov bi morda lahko celo škodovala ugledu politika in nenazadnje tudi politične stranke”.