Blejski hotel Ribno se kot prvi v Sloveniji lahko pohvali z nazivom Zero Waste – hotel brez odpadkov. Pred dvema letoma so se odločili za uvajanje korenitih sprememb in se podali na pot k nič odpadkom.
Ta pot je bila dolga, vse prej kot lahka in za zdaj ji še ni videti konca. A tako kot pravijo, vsaka dobra stvar potrebuje svoj čas in čas Hotela Ribno je nastopil v letu 2018. Hotel je nekoliko odmaknjen od središča Bleda. Nahaja se v pravi mali oazi miru na koncu vasi Ribno.
Po raziskavah je pri gostih pomemben dejavnik za izbiro določene destinacije prav neokrnjena narava. Neokrnjeno naravo na Bledu še imajo, a je za njeno ohranjanje nujno potrebno prepoznati negativne vplive na okolje, jih spremeniti in svojo dejavnost prilagoditi. Tega se dobro zavedajo v Hotelu Ribno, kjer so pred dvema letoma začeli z uvajanjem korenitih ukrepov za zmanjšanje količine odpadkov in njihovo ločeno zbiranje. V tem času jim je uspelo povečati odstotek ločeno zbranih odpadkov s 40% na 92%. S tem so presegli mejo za pridobitev mednarodno uveljavljenega naziva Zero Waste.
Največ sprememb uvedli v kuhinji in gospodinjstvu
Po besedah predstavnice društva Ekologi brez meja Urše Zgojznik, so uvedene spremembe vidne na vsakem koraku, največ pa so jih uvedli v kuhinji in gospodinjstvu. Manjšo embalažo je zamenjala večja. Gostom sedaj lokalni med in domačo marmelado ponudijo v večjih steklenih posodah. Podobno je tudi pri jogurtih in mleku, ki ga kupujejo neposredno od bližnjega kmeta. Gostom so na voljo manjši krožniki, da si lahko vzamejo večkrat po malo in tako posledično zavržejo manj hrane. Vse plastične kozarce in vodo v plastenkah so zamenjali s steklenimi in vodo v steklenicah. Seveda pa najbolj spodbujajo pitje vode iz vodovoda. Iz vseh hotelskih sob so odstranili koše in jih nadomestili z večjimi koši za ločevanje na hodnikih. Podobne ukrepe so uvedli tudi v glamping predelu.
Vir: Bled TV
Na poti k nič odpadkom v sodelovanju z Ekologi brez meja
Oče gibanja Zero Waste je Italijan Antonino Esposito, lastnik Hotela Rifiuti Zero, prvega hotela brez odpadkov. V Italiji že več kot 20 hotelov deluje v skladu s konceptom Zero Waste, sedaj pa se je njihovemu gibanju priključil še hotel v Sloveniji. Projekt je podoben konceptu krožnega gospodarstva in igra pomembno vlogo pri snovni učinkovitosti preko celotnega gospodarstva in s tem pri zniževanju emisij toplogrednih plinov.
Projekt so vodstvu Hotela Ribno predstavili Ekologi brez meja, ki so hkrati tudi nacionalna organizacija Zero Waste Europe in njihov partner v Sloveniji. Hotelu, ki se odloči za pridobitev naziva pomagajo, ga usmerjajo in vodijo. Po pregledu obstoječega stanja predstavijo predloge ukrepov in delo se lahko začne. Hotel vseskozi spremljajo in nato sledi ponoven pregled stanja. Na podlagi tega se odločijo, ali so ukrepi in cilji za pridobitev certifikata Zero Waste izpolnjeni. Hotel Ribno na Bledu je kot prvi v Sloveniji pridobil to posebno priznanje. Direktorju hotela ga je izročil idejni vodoja projekta Antonino Esposito.
Konkurenčna prednost, a ne za dolgo
Na poti k življenju brez odpadkov je pomembno sodelovanje. Najprej je bila potrebna sprememba miselnosti vodstva in vseh zaposlenih v hotelu. Seveda pa uspeha ni, če pri tem ne sodelujejo tudi gostje, poudarja direktor Hotela Ribno Matija Blažič. Verjame v to, da bo njihova zgodba k spremembam spodbudila še druge turistične ponudnike in kraje.
Vir: Bled TV
S konceptom Zero Waste k zelenemu razvoju Slovenije
Tudi občina Bled, katere del je Hotel Ribno, je stopila na Zero Waste pot in si do leta 2025 zadala cilj ločeno zbrati 80% vseh odpadkov. Je ena od devetih občin v tej mreži. Direktor Turizma Bled Tomaž Rogelj si želi, da bi se tudi drugi hoteli problematike odpadkov lotili tako, kot so se tega lotili v Hotelu Ribno. Pilotni primer Zero Waste hotela predstavlja dober zgled ostalim turističnim ponudnikom. Slovenijo pozicioniramo kot zeleno destinacijo z naravnimi danostmi, ki jih moramo ohranjati in zanje skrbeti. Le s takšnimi pomembnimi koraki in trajnostnim ravnanjem lahko turistični ponudniku skupaj prispevajo k zelenemu razvoju Slovenije.
