V petek, 25. maja 2018, ob 18.13 uri je Irska vlada na Dubliškem gradu oznanila, da bo ukinila 8. amandma, ki daje ženskam pravico do splava le v kolikor je njihovo življenje zaradi tega ogroženo. Kljub temu amandma ni dajal pravice ženskam, ki so bile posiljene, noseče kot posledica incestnih razmerij ali s fetusi, ki imajo že pred rojstvom ogrožajoče zdravstvene razmere.
[aesop_video align=”center” src=”youtube” id=”v89zSZca1NA” caption=”Kljub temu, da so se Irci soočali z jasno razdvjoitvijo glede referenduma, je bil referendum sprejet.” disable_for_mobile=”on” loop=”on” autoplay=”on” controls=”on” viewstart=”on” viewend=”on” revealfx=”off” overlay_revealfx=”off”]
V referendumu, ki se je odvijal čez celo Irsko, je bilo ubeleženih 66,4% glasov za spremembo zakona in 33,6% za obrdžanje dosedanje legislacije. Največ glasovalcev za spremembo je bilo na voliščih ubeleženo v Dublinu in okolici, kjer so glasovalci za spremembo predstavljali dobirh 75%, največje število zagovornikov trenutne zakonodaje pa se je pojavilo v okrožju Donegala, na severu Irske, kjer je obseg glasovalcev proti spremembi amandmaja znašal skoraj 52%.
Kljub temu, da je referendum sprejet, pa pot do spremembe ni bila lahka za nikogar. Pred referendumom so se namreč izvajale aktivne kampanje iz obeh strani v obliki organiziranih protestov, spletnih kampanj, deljenja letakov in oznanjanja preko megafonov. Na ulicah sicer neposrednega nasilja ni bilo, je bilo pa ogromno poskusov obeh strani, ki gredo zoper načelom širših etičnih norm. Dobro se še spomnemo akcije na Prešernovem trgu, ko se je na steni Župnije Marijinega oznanjenja predvajal video fetusa – na podoben način so zagovorniki nespremenjenega stanja pred bolnišnicami obešali fotografije fetusov, katere so podporniki ženskih pravic poskusili čimbolj zakriti.
Predsednik vlade, Leo Varadkar, ki se je pri referendumu zavzemal za liberalizacijo žensk, je pripomnil, da gre za zgodovinsko pomemben dan za Irsko in da se je odvila tiha revolucija. Ob nagovoru državljanov ob rezultatih je pripomnil, do končen izzid kaže, da javnost ceni ženske in jim zaupa, da lahko delajo svoje lastne odločitve. Poleg tega pa je to pomemben dan za narod, saj je veljalo, da je bil splav osramujoč – s sprejetim referendumom proti 8. amandmaju je jasno vidno, da večina Irske stoji sočloveku v podporo in se ne ozira nanj s sramom.