Eno izmed hujših naravnih nesreč predstavljajo najrazličnejše poplave, tako v Sloveniji, kot drugod po svetu. Poplave so najpogostejše jeseni, ko lahko padavine trajajo tudi več dni. Porečje Savinje je zelo problematično poplavno območje, pri čemer je velik dejavnik visoka poseljenost, zato območje Savinjske doline sodi v sam vrh poplavno ogroženih območij. Savinja je hudourniška reka, ki ob močnem deževju izredno hitro naraste ter prestopi bregove. Najbolj prizadeta območja so v Celju, Laškem ter v manjših krajih v zgornjem delu porečja. V Celju je že bila izvedena regulacija in izgradnja nasipa, vendar območje še vedno ostaja izredno poplavno ogroženo. Na območju Občine Polzela, ki leži v zgornjem delu porečja, pa je bil leta 2010 sprejet Državni prostorski načrt za ureditev Savinje za zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območij od Ločice do Letuša ob Savinji (Uradni list RS, št. 103/10 in 3/17), vendar je uredba od takrat delno prenehala veljati.
Razprava o realizaciji novih varnostnih ukrepov
Župan Občine Polzela Jože Kužnik, poslanec v Državnem zboru RS Ljubo Žnidar in župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek so se v sredo, 18. aprila 2018 sestali s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor. Sestanka so se udeležili direktor Direktorata za vode in investicije Leon Bohinc, direktor Direkcije RS za vode Tomaž Prohinar in vodja sektorja za območje Savinje Alenka Zupančič. Namen njihovega srečanja je bilo razpravljanje o problematiki varnosti urbaniziranih območij ob reki Savinji. Udeleženci sestanka so se enotno strinjali, da je realizacija ukrepov nujna. Ker pa je bila odločba napisana v letu 2010, je zdaj tudi čas, da se ponovno preverijo realnosti izvedbe glede na možne spremembe prostora. Jože Kužnik, župan Občine Polzela je povedal, da je občina poplavno precej ogrožena predvsem v spodnjem delu – t.i. Gmajni, ki leži ob Savinji. Pravi, da bi zadevo morala rešiti država, vendar se na žalost na tem področju vse premika prepočasi, medtem ko so občani ogroženi in prestrašeni ob vsaki napovedi obsežnejšega deževja. Jure Grobelnik, ki živi v Gmajni in je le 20 metrov oddaljen od Savinje, ima s poplavljanjem slabe izkušnje. »Voda je med poplavljanjem zelo deroča in s sabo nosi veliko mrtvega drevja, ki je lahko zelo nevarno ob primeru poplav. Naša hiša je podkletena in je lahko v primeru močnega dežja in poplav pod vodo tudi do 40 centimetrov.« Dodal je, da so v zadnjih 20. letih doživeli vsaj štiri večje poplave, najhujša med njimi pa je bila septembra lani. Takrat so imeli v kleti en meter vode, velike finančne škode pa ni bilo.
Začetek prve faze sanacije že letos
Aktivnosti realizacije se bodo začele takoj, z začetkom prve faze od treh že v tem letu. Najprej načrtujejo pripravo projektne dokumentacije in sanacijo Podvinskega jezu. »Jez je v takšnem stanju, da ga lahko vsak večji naliv dobesedno odnese. Praktično razpada. S tem je poplavna varnost v kritičnem stanju,« je povedal Kužnik. Dokončanje prve faze je predvideno do leta 2021. Izpostavil je, da so na to problematiko vseskozi opozarjali tudi državne organe, vendar brez uspeha. Letos jim je končno uspelo doseči dogovor. Po končani prvi fazi bodo sanirali osrednji del Savinje in Polzelski jez. V spodnjem delu pa bo načrt izveden do leta 2024. »Verjamem, da bo temu res tako,« je povedal Kužnik, medtem ko prejšnji načrt po besedah odgovornih ljudi na ministrstvu in na Direkciji za vode ni bil realiziran zaradi pomanjkanja obljubljenih sredstev. Ocenjena vrednost zdajšnjih del je devet milijonov evrov, sredstva pa so del državnega proračuna.
»Občani se ob Savinji počutijo ogrožene in nedopustno je, da se država do njih obnaša tako ignorantsko. Velikokrat se je že zgodilo, da so imeli občani uničeno tudi imetje,« je izpostavil župan. Država naj bi bila tista, ki mora tej problematiki nameniti več časa in denarja. Ker se zaveda kako močna je problematika poplavljanja, je ravno on sklical sestanek. Izrazil je zaskrbljenost za svoje občane, saj želi ogroženost zmanjšati in jim olajšati življenje. Odločno je povedal, da verjame, da bo tokrat realizacija uspela.
Stanje poplav na celjskem območju
Razširjenost poplav Savinje seže že v leto 1550, torej se ljudje že dolgo soočajo s to problematiko. V Celju je bila zelo odmevna poplava 1. novembra 1990. »V celoti so bili poplavljeni prostori garaže in manjše domače delavnice, ki se nahajajo v pritličju. Voda je segala tudi v zgornje bivalne prostore,« je povedal Sandi Kolar, ki stanuje v bližini Savinje. Takrat so morali v celoti prebeliti bivalne prostore in zamenjati talne obloge. Prostore so opremili z industrijskimi sušilci za izsuševanje. Kasneje, v letu 1998, je sledila poplava v skoraj enakem obsegu, leta 2012 pa v manjšem. Takrat bivalni prostori niso bili poplavljeni.
Bistro Ledena dvorana, ki se nahaja v Mestnem parku v Celju, pa je bilo zaradi poplave nekaj časa nedostopno. »V celoti je poplavilo bistro in skladiščne prostore. Nivo vode je takrat segal do višine točilnega pulta. Nastala je velika škoda. Poškodovana je bila vsa oprema in avtomati, uničila pa se je tudi zaloga pijače. Ob popolni sanaciji se je preuredila notranjost lokala,« je povedala lastnica Brigita Stopar.
Stanje se je izboljšalo, ko se je iz strani Občine Celje opravila protipoplavna zaščita. Od leta 2012 pa poteka projekt »Zagotovitev celovite poplavne varnosti na porečju Savinje«, ki ga delno financira tudi Evropska unija. Najprej bodo izvajali lokalne ukrepe za protipoplavno zaščito najbolj ogroženih delov Celja, Vojnika, Laškega in Luč, vendar bo poplavna varnost dosežena šele z dokončano drugo fazo, predvidoma do leta 2023.
Porečje Savinje je torej eno izmed najbolj poplavno ogroženih območij, vendar je poseljenost na teh še vseeno zelo gosta, zato se morajo prebivalci soočati s poplavami. Ljudje so na posameznih odsekih z regulacijskimi deli ter gradnjo protipoplavnih nasipov preprečili poplave v veliki meri, vendar se jih niso rešili popolnoma. Župan Občine Polzela Jože Kužnik se trudi in močno zavzema za svoje občane, katerim želi omogočiti mirno življenje na še tako poplavno ogroženih območjih v bližini Savinje. Z realizacijo novo sestavljenih ukrepov in s pomočjo ministrstva bo njegov cilj uresničen, povečalo pa se bo tudi zadovoljstvo občanov, kar mu je najbolj pomembno. Vsi ogroženi upajo, da se stanje čim prej izboljša, saj jim bo to omogočilo mirnejše in varnejše bivanje. Živa Avžner
