Kakovost zdravstvenega sistema se je v zadnjih letih precej izboljšala, kar se pozna predvsem na področju nizke stopnje preprečljive umrljivosti, pomisleki se pojavljajo le glede finančne vzdržnosti zdravstvenega sistema.
Kar v slovenskem zdravstvu morda res ne deluje s polno učinkovitostjo, so nedopustne čakalne dobe za zdravstvene storitve. Ali so vedno daljše čakalne vrste v primerjavi s prejšnjimi leti posledica vse daljše življenjske dobe pacientov, slabe organizacije, zastarele tehnične opreme v zdravstvu ali nezdravega načina življenja, ne moremo trditi z gotovostjo, lahko samo ugibamo. Cilj pa je vsekakor najti rešitev, da se čakalne vrste skrajšajo in da je vsem bolnikom omogočen dostop do zdravstvene storitve v dopustnem času. Evropska komisija je izpostavila pomembnost digitalne preobrazbe zdravstvenih sistemov, ki naj bi pripomogel k večji učinkovitosti zdravstvenih sistemov (tudi h krajšanju čakalnih dob) in doseganju boljših rezultatov zdravljenja.
Lahko bi rekli, da se Slovenija temu skuša približati z uvedbo e-naročanja in e-napotnic. 21. januarja 2018 je prišla v veljavo novela zakona o pacientovih pravicah in pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov. Ta sprememba je tako za paciente kot za izvajalce zdravstvenih storitev prinesla cel kup novosti, le-te pa prinašajo prednosti in slabosti. Glavni namen je bil ureditev in prizadevanje za skrajšanje čakalnih dob in seznamov, vendar je kot pri vsaki drugi spremembi, tudi tukaj prihajalo do nejasnosti in zapletov.
Ali je novela dejansko pripomogla h krajšanju čakalnih vrst, je trenutno še težko presoditi, najbrž pa bo to pokazal čas. Vsekakor je nov sistem naročanja vsaj na začetku povzročil številne preglavice in zaplete, na dolgi rok pa je še prehitro, da bi sodili o dejanski učinkovitosti. Glavna novost je uvedba napotnice s stopnjo nujnosti zelo hitro (poleg že obstoječih napotnic s stopnjo nujnosti redno, hitro in nujno), ki pacientu zagotavlja, da bo prišel na vrsto v 14 dneh. Na začetku prakse e-naročanja je prav pri tej vrsti napotnice prihajalo do največjih težav in zapletov, saj veliko zdravstvenih ustanov še ni bilo zares pripravljenih na novosti in tako pacienti napotnic niso mogli uveljavljati v skladu s pravilnikom.Prečiščevanje čakalnih vrst
Izvajalci zdravstvenih storitev so lahko s čakalnih seznamov črtali tiste bolnike, ki so čakali na operativni poseg, katerega (še) niso želeli opraviti ali pa niso bili zmožni. Prav tako e-naročanje zagotavlja, da je en pacient lahko naročen za izvajanje zdravstvene storitve izključno le pri enem izvajalcu in ne pri več, kot se je to lahko dogajalo v starem sistemu. Šele na takšen način prečiščevanja čakalnih vrst naj bi prišli do vsaj približno realnih čakalnih dob.
Učinkovitost napotnice s stopnjo nujnosti zelo hitro pod vprašajem
Napotnice s stopnjo nujnosti redno, hitro in nujno so ostale enake, prav tako do sedaj veljavne dopustne čakalne dobe za te napotnice (dopustni čas čakanja za redno 6 mesecev, za hitro 3 mesece, za nujno isti dan), nova pa je napotnica s stopnjo nujnosti zelo hitro, kjer je dopustni čas čakanja 14 dni. Ta napotnica je namenjena predvsem uporabi pri sumu na maligno obolenje, je nekakšna sredina med nujno in hitro, ko pacienta ni potrebno obravnavati v roku 24 ur, vseeno pa je zadeva tako nujna, da bolnik ne more čakati tri mesece, ker je v tem primeru lahko resno ogroženo njegovo zdravstveno stanje.
Po besedah zdravnikov iz Splošne bolnišnice Celje ima takšna napotnica tudi kopico negativnih plati, saj se izvajalci precej bojijo, da bo prihajalo do zlorabe nove stopnje nujnosti, saj v zakonu ni opredeljenih diagnoz, ki bi sodile v to kategorijo.
Zaradi vnaprej sestavljenih urnikov za več mesecev je bilo po besedah izvajalcev iz UKC Maribor zelo težko oziroma nemogoče na seznam naknadno dodajati paciente z napotnico zelo hitro. Tudi Darija Števančec, koordinatorka za čakalne knjige v Murski Soboti, je podobno odgovorila na vprašanje, zakaj napotnice s stopnjo nujnosti zelo hitro še vedno povzročajo toliko tegob: ”Najprej zato, ker vsem izvajalcem ni uspelo posodobiti sistemov, predvsem pa so težave, kako paciente uvrstiti na že prepolne čakalne sezname.”
Izvajalci so se branili, češ da bi bilo težav takšne vrste veliko manj, če bi zakon zagotovil prehodno obdobje, na ministrstvu za zdravje pa so odgovorili, da so imeli izvajalci časa za pripravo dovolj, to je tri mesece, da se pripravijo na uporabo zakona. ”Način dodeljevanja terminov in delež, namenjen posameznim stopnjam nujnosti, sta stvar organizacije posameznega izvajalca zdravstvene dejavnosti,” so še poudarili na ministrstvu.
Pa vendar vse skupaj ni tako črno
Izvajalci so imeli največ težav predvsem na začetku uveljavitve novega zakona, sedaj pa se zadeve že rahlo umirjajo. Za pregled pri revmatologu, kjer je čakalna doba ena najdaljših, je lahko bolnik z napotnico s stopnjo nujnosti zelo hitro pri vse več izvajalcih na vrsti v dopustni čakalni dobi 14 dneh, sicer pa le s kakšnim tednom ali dvema zamika.
V Sloveniji namreč primanjkuje največ prav revmatologov, imamo približno 40 odstotkov manj revmatologov, kot je povprečje v Evropski uniji, v slovenskih bolnišnicah jih trenutno deluje le 20. Kljub temu pa so že lani revmatologi skrčili čakalne dobe za napotnico s stopnjo nujnosti hitro s kar 18 na le 3 mesece, se pravi na dopustno čakalno dobo. Kako jim je to uspelo? “Delali smo z velikim tempom, tako da smo imeli v šestih urah naročenih 12 bolnikov. Tri mesece smo delali tako, da je vsak zdravnik na vsakih 14 dni enkrat še dodatno delal od šest do sedem ur v ambulanti,” je povedal predstojnik kliničnega oddelka za revmatologijo v UKC Ljubljana Matija Tomšič.
Nekaj preglavic imeli tudi pacienti
Še ena novost, ki je največ težav povzročila prav pacientom, je spremljanje datuma napotnice. Po novem imajo tudi napotnice datum veljavnosti, do katerega jih je treba predložiti izvajalcu: napotnice s stopnjo nujnosti nujno se lahko koristi še en dan po tistem, ko jo je izdal zdravnik, s stopnjo nujnosti zelo hitro še pet dni ter s stopnjo nujnosti hitro in redno 14 dni, sicer napotnica ni več veljavna.
Prav tako se mora bolnik v primeru, da ne bo prišel na pregled, opravičiti. To lahko stori pisno, po telefonu ali po elektronski pošti. Za izostanek se lahko opraviči le enkrat, če za to nima objektivnega razloga (nepričakovana hospitalizacija, bolezen ali poškodba, ki onemogoča prihod bolnika na termin ali smrt ožjega družinskega člana). Opraviči se lahko najkasneje 10 dni pred terminom, če tega ne stori, se bolnika črta s čakalnega seznama, napotnica pa postane neveljavna. Ponovno se lahko na čakalni seznam za isto storitev uvrsti šele po treh mesecih, razen v primeru, da izvajalec presodi, da bi bilo s tem ogroženo pacientovo zdravstveno stanje.
Spletni portal zvem.ezdrav.si kot pomoč ali zavajanje pacientov?
Izvajalci, ki delajo v ustanovah, kjer je dopustna čakalna doba presežena, so bolnika dolžni obvestiti, kje lahko pride na vrsto v okviru dopustne čakalne dobe. Izvajalci to večinoma naredijo tako, da bolniku posredujejo naslov spletnega portala https://zvem.ezdrav.si, kjer naj bi bil seznam vseh izvajalcev zdravstvenih storitev skupaj s čakalno dobo in okvirnim datumom prvega pregleda. Problem nastane, ker seznam vseh izvajalcev po 4 mesecih delovanja novega zakona še zmeraj ni popolnoma na voljo, saj je odvisno od vsakega izvajalca posebej, ali bo na portalu sodeloval. Tako prihaja do zmed med bolniki, ki bi se radi naročili pri izvajalcu, ki nima presežene dopustne čakalne dobe, vendar ga na seznamu ni in tako mnogi mislijo, da nimajo izbire in morajo čakati čez dopustno čakalno dobo. Primer takšne storitve je fluoresceinska angiografija, ki jo v Sloveniji izvaja veliko očesnih ambulant, na portalu https://zvem.ezdrav.si pa sta navedena le dva izvajalca: Splošna bolnišnica Celje in UKC Ljubljana.
Kaj še storiti za krajše čakalne dobe?
Če je e-naročanje dejansko pripomoglo h krajšim čakalnim vrstam in bolj urejenemu sistemu zdravstva, zaenkrat torej še ne moremo z gotovostjo potrditi. Vsekakor je določen napredek po 4 mesecih viden, vendar je v sistemu še zmeraj nekaj lukenj in občasnih problemov, ki pa se bodo skozi čas, upajmo, uspešno razrešili. Nacionalni inštitut za javno zdravje je nazadnje objavil podatke o čakalnih dobah za mesec januar, čeprav naj bi izvajalci zdravstvenih storitev mesečno poročali o čakalnih dobah, zato natančnih in aktualnih podatkov, ali so se čakalne vrste po zaslugi e-naročanja dejansko skrajšale ali ne, na žalost nimamo. Na spodnji sliki so prikazani podatki o povprečnih čakalnih dobah po specialističnih ambulantah za mesec januar.
Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje
Vprašanje, kaj še dodatno narediti za skrajšanje čakalnih dob in izboljšanje slovenskega zdravstva nasploh, je mednarodno priznani slovenski srčni kirurg Igor Gregorič na konferenci slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije komentiral: “Ne govorim, da je zdravstvo v Sloveniji v celoti slabo. Ampak nekatere stvari bi se lahko izboljšale z malo več komunikacije in dobre volje.” Lucija Zelnik
