Veliko ljudi se danes odloči za nakup ali posvojitev psa, kar pa mora biti speljano kar se da odgovorno. Ker je ogromno psov brez domov in v zavetiščih primanjkuje prostora, se širi sporočilo »Ne kupuj, posvajaj!«, ki ljudi nagovarja k posvojitvi brezdomnih psov. Če bi se tega vsi držali, bi bila problematika zavetišč manjša oziroma je morda sploh ne bi bilo. Ljudje še vseeno pripisujejo velik pomen pasemskim psom oziroma psom z rodovnikom, za katere je potrebno odšteti okrog tisoč evrov (odvisno od pasme). Za nakup nekateri niso pripravljeni odšteti tolikšne vsote denarja in se raje obrnejo na razne spletne strani, kjer prodajalci ”čistokrvnega” psa, brez rodovnika, prodajajo za veliko manjšo vsoto. Ti psi po vsej verjetnosti prihajajo iz pasje farme. Nezavedni problematike se kupci, ki se smatrajo za ljubitelje psov, odločijo za tovrsten nakup, s katerim podpirajo mučenje živali. Stroški pri veterinarju zaradi morebitnih zdravstvenih težav takega psa so ogromni, zato na koncu lahko kaj hitro za psa zapravimo več, kot bi zapravili za nakup rodovniškega.
Iz kje pogosto prihajajo ”čistokrvni psi brez rodovnika”?
Te psi najpogosteje prihajajo iz pasjih farm. To so masovne proizvodnje mladičev, kjer imajo ”oskrbniki” zaradi velikega povpraševanja tako veliko število psov različnih pasem, da jim ne morejo oziroma nočejo nuditi primerne oskrbe. Kotitve so prepogoste, saj preprodajalci na psice ali mačke gledajo kot na stroje za proizvodnjo mladičev. Z mladički živijo v katastrofalnih razmerah. Nastanjeni so v izjemno majhnih in umazanih kletkah, niso veterinarsko oskrbovani, hranjeni so s ceneno hrano, nimajo dovolj vode in ležijo v lastnih iztrebkih, zaradi česar pa jih veliko zboli za kužnimi boleznimi. Mame včasih sploh ne vidijo dnevne svetlobe, mladiči pa so prezgodaj odvzeti od njih, kar lahko pripelje do vedenjskih težav pri mladičih. Pogosto imajo tudi različne zdravstvene težave. Zanje namreč ni bilo primerno poskrbljeno ali pa so se skotili z genetskimi napakami zaradi parjenja neustreznega samca in samice.
Po izjavah podsekretarke Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Sektor za zdravje in dobrobit živali – Urške Kos, je problem preprodaje psov razširjen v vseh državah članicah EU. Glede na njihovo statistiko se pse v Slovenijo najpogosteje pripelje iz Vzhodne Evrope in Balkana.
Na meji z Madžarsko zasegli 37 mladičev v slabem zdravstvenem stanju
Marca lani so na mejnem prehodu Fernetiči zasegli kar 37 pasjih mladičev, za katere se sumi, da prihajajo iz pasje farme. Kužki so bili podobni francoskemu buldogu, pudlju, čivavi in zlatemu prinašalcu. Stari so bili tri do pet tednov, kar je veliko prekmalu za ločitev od mame. 27. člen Pravilnika o zaščiti hišnih živali določa, da mladičev ni dovoljeno odvzeti od psice pred dopolnjenim osmim tednom starosti. Prav tako so bili v slabem zdravstvenem stanju, saj so bili polni notranjih zajedavcev. Kužke je sprejelo zavetišče Horjul, kjer so bili deležni celotne zdravstvene oskrbe.
Ker pa je novica o zasedbi mladičev kar hitro prišla v javnost, so posamezniki izkoristili situacijo. Zavetišče je namreč stalno prejemalo klice ljudi, ki so na vsak način želeli posvojiti mladičke. Lahko sklepamo, da so si želeli ”pasemskega” psa in glede na to, da so psički pristali v zavetišču, zanj ne bi odšteli veliko denarja. Ironično je to, da je pred tem v zavetišču na svoj dom čakalo kar dosti psov, za katere so oskrbniki dobili le malo klicev, po prihodu mladičev pa je bila telefonska linija stalno zasedena.
Iz vidika Zakonodaje
Po podatkih podsekretarke, Zakon o zaščiti živali v 15. členu določa, da je dejavnost prodaje psov, ki ne izhajajo iz lastne vzreje, prepovedano dejanje. Torej vsak, ki se ukvarja z dejavnostjo prodaje psov, pa mladiče kupi od nekoga drugega (jih preproda), krši Zakon o zaščiti živali. Nakup teh psov ni prepovedan. Društvo za zaščito živali po besedah Maše Cerjak Kastelic, ki je ena izmed vodij društva, letno prejme kar nekaj prijav glede preprodaje psov. Vendar se moramo v primeru, da bi radi preprodajalca psov prijavili, obrniti na pristojni območni urad. Preprodaja psov je neke vrste davčna zatajitev, saj preprodajalci ne izdajajo računov. V tem primeru se torej lahko obrnemo tudi na Davčni urad.
»Nasedla sem preprodajalcu in žal mi je.«
Pogovorili smo se s K.T. iz Ljubljane, ki je v Sloveniji žal le ena izmed mnogih, ki je na neodgovoren način kupila mladiča od preprodajalca. Oglas o izbrani pasmi je našla na spletni strani bolha.com, kjer je tovrstnih oglasov namreč ogromno. Kosova nam je povedala, da preprodajalci v Sloveniji uporabljajo vse spletne strani, kjer se dovoljuje oglaševanje prodaje, nakupa in oddaje živali. »S ponudniki oglasov Uprava sodeluje in na zahtevo se oglasi, kjer gre za kršitve Zakona o zaščiti živali (večkrat sicer spletne goljufije z živalmi) umaknejo.«
K.T. je oglas našla na spletni strani, kontaktirala ponudnika oglasa in se dogovorila za prevzem psa. Preprodajalka je nanjo na nek način pritiskala s tem, da ji je govorila, da v vrsti čakajo že drugi kupci in da bo oddan nekomu drugemu, če ga ne bo vzela čim prej. Dogovorili sta se za obisk na domu ”vzrediteljice”, zadnji trenutek pa je ta spremenila dogovor. Hotela je, da se dobita pred nakupovalnim središčem. Tja je s seboj pripeljala mladička, ki naj bi bil zadnji iz legla in psičko iste pasme, za katero je trdila, da je mladičkova mamica. »V mladička sem se takoj zaljubila. Težko se je upreti, da takšne male kepice ne vzameš domov. Vseeno se zavedam, da to ni opravičljiv razlog za moje neodgovorno ravnanje«, je povedala K.T.
Prodajalki je postavila mnogo vprašanj glede legla in staršev mladička, ta pa ji je odgovarjala tekoče in nesumljivo. Mladiček še ni imel čipa, na kar se je prodajalka branila s trditvijo, da je mladiček še premajhen in prešibek, da bi v telo prejel čip. Ne glede na vse se je K.T. odločila psa kupiti in zanj odštela dobrih štiristo evrov. Ob nakupu je prejela izjavo o prepisu lastništva, na katerem je bil po besedah preprodajalke tudi dokaz o cepljenju mladička.
Mladička je takoj po prevzemu odpeljala k veterinarju, ki je opravil osnovni pregled in mu vstavil mikročip. Glede na izjavo o prepisu lastništva in ”dokazu” o cepljenju je takoj posumil, da pes prihaja iz pasje farme. Za vsak slučaj je mladička še enkrat cepil in ga temeljito pregledal. Z njim je bilo vse v redu, razen tega, da je bil poln bolh. Ko se je K.T. kasneje začela zavedati svojega neodgovornega nakupa, je prodajalko večkrat kontaktirala, a neuspešno. Kaj kmalu je ta namreč spremenila svojo telefonsko številko.
Z njenim kužkom sicer ni nič narobe, je popolnoma zdrav in srečen. V velikih primerih pa pride v primeru tovrstnega nakupa do ogromnih težav, kot so kužne bolezni, bolezni prebavil in kože, raznih dednih bolezni, vedenjskih težav, v najhujšem primeru pa tudi do smrti. K.T. je preprodajalko prijavila veterinarski inšpekciji, ki naj bi jo kaznovala. Vendar se še vseeno zaveda, da s tem ni naredila prav veliko. »Ljudi je treba o tem bolje ozaveščati, saj se mi to zdi edini način za preprečitev tovrstnega mučenja živali. Te ljudje so brez srca in izkoriščajo živali, ki so zanje le predmet zaslužka. Bila sem del tega, nasedla sem preprodajalcu in žal mi je,« je izjavila. Želi si, da bi njena izkušnja s tem dosegla čim več ljudi, ki bodo brez da se opečejo, ravnali bolj odgovorno, kot je ravnala ona. Odločila se je tudi, da bo naslednjega psa posvojila iz zavetišča. »Če me bo slučajno še kdaj zamikalo, da bi imela pasemskega psa, bom ravnala čisto drugače in definitivno kupila psa z rodovnikom in odgovornim vzrediteljem,« je še dodala.
»Vzrok so impulzivne odločitve in neinformirani nakupi. Svoje doprinese tudi duh časa: instant potrošniška kultura,« je o tem, zakaj ljudje nasedajo preprodajalcem, povedala Kosova. Obstajajo tudi posamezniki, ki se problematike zavedajo in psa kupijo, ker se jim smili in ga želijo “rešiti”. »Žal s tem samo naredijo prostor za drugega in preprodajalcu omogočijo zaslužek, ki ga bo gnal, da pse preprodaja še naprej,« je povedala Kasteliceva.
Na kaj mora biti kupec pozoren?
Kupec mora vedeti, kje točno se je pes skotil. Videti mora, v kakšnem okolju je živel in spoznati mamo mladičev, svetovani pa so obiski pri vzreditelju vsaj en mesec pred nakupom. Kupec mora opazovati karakteristike in zdravje mame in mladičkov, ki morajo biti nastanjeni v primernem suhem in dovolj ogrevanem okolju. Zelo je pomembno, da je pes mikročipiran in da ima potni list, odgovoren vzreditelj pa bo že pred odhodom v nov dom poskrbel za prvo cepljenje proti kužnim boleznim. Če se odločimo za pasemskega psa, je sprejemljiv le nakup rodovniškega psa. Rodovnik je po mnenju nekaterih nevednih ljudeh samo papir, ki je koristen le razstavnim psom. A temu ni tako, rodovnik je namreč nekakšen ”rojstni list” psa, v katerem so zapisani njegovi osnovni podatki: rodovniški ime psa ter rodovniška imena prednikov za tri generacije nazaj, rojstni datum, pasma psa, številka vpisa v rodovno knjigo, tetovirna številka in številka mikročipa, ki ga psu vstavijo pri prvem cepljenju, ter podatki o vzreditelju. Rodovnike dobijo vsi mladiči v leglu dveh rodovniških staršev, ki imata vzrejno dovoljenje. Torej ne nasedajte kupcem, ki vam ponujajo psa rodovniških staršev brez rodovnika. Med predniki tega psa so bili verjetno netipični predstavniki pasme, zaradi česar niso dobili vzrejnega dovoljenja. Zaradi tega nad paritvami ni nekega uradnega nadzora in pri psu ter njegovih potomcih lahko pride do dednih napak in zdravstvenih težav. Kljub vsemu pa moramo biti še vseeno pozorni na to, kakšne papirje dobimo od vzreditelja, saj so lahko ponarejeni.
Če imate le možnost, posvojite psa iz zavetišča. Mnogo zavetišč je prenatrpanih, finančnih sredstev za oskrbo vseh psov pa primanjkuje. Dobili boste veterinarsko pregledanega in oskrbovanega, ter po vsej verjetnosti steriliziranega oziroma kastriranega psa, ki vam bo celo življenje hvaležen. Tako postanite del rešitve, in ne problema!
Taja Slovnik
