Tudi letos so hkrati z parlamentarnimi predčasnimi volitvami potekale tako imenovane vzporedne volitve, tokrat v izvedbi Inštituta Mediana. Ker o vzporednih volitvah na spletu ni dane neke jasne razlage, smo preverili kakšna je sploh vloga vzporednih volitev in komu najbolj služijo.
Vzporedne volitve, izlazne volitve, exit polls
Poimenovanj za to vrsto volitev je več, kot najprimernejši pa velja, kot poudarjajo na inštitutu Mediana, označiti angleško in hrvaško verzijo. Njihove različice namreč vključujejo besedo »izhod« kar je zelo ustrezno, saj je ena osrednjih lastnosti izvedbe vzporednih volitev ravno to, da se izprašuje volilce ki so ravnokar volili in sicer pred izhodom iz objekta. Kraj izvajanja je torej usklajen z nahajanjem volilne komisije, pri čemer anketar ne sme biti viden komisiji.
Vzporedne volitve potekajo tako dolgo kot prave, od 7. do 19. ure, njihova posebnost pa je, da omogočajo podrobnejše spremljanje ne samo volilne udeležbe, temveč tudi demografsko sestavo volilcev, še pomembneje, njihovi rezultati so znani že ob 19. uri in so torej hitrejši kot uradni. Izvajajo se na vzorcu volišč, terenski izvajalci pa morajo slediti navodilom glede izvedbe anketiranja.
Ključna je enaka izbira kandidatov
Vzporedne volitve potekajo tako, da ob izhodu iz objekta volilci na kandidatnih listah, ki so enake kot uradne, še enkrat označijo enakega kandidata_ko kot so na uradnih volitvah. Le tako se namreč zagotavlja točnost rezultatov vzporednih volitev. Ključnega pomena je torej terensko delo usposobljenih anketarjev, kot tudi upoštevanje navodil pri volilcih. Hkrati pa je pomembno hitro poročanje rezultatov vzporednih volitev v bazo podatkov. Ker je volišč po Sloveniji veliko, je pomembna ažurnost in usklajenost centrale in terenskih delavcev.
In kako se na prošnje k sodelovanju odzivajo volilci? Ena od terenskih izvajalk vzporednih volitev na volišču, Rebeka Sivka pravi: » veliko volilcev sploh ni vedelo kaj vzporedne volitve so, spet drugi so pa kar sami pristopili in želeli rešiti anketo. To v vseh primerih ni bilo možno, saj so koraki oziroma število anketiranih na vsakem volišču predpisani vnaprej in se tega moramo striktno držati«. To pomeni, da na večjih volišči anketirajo le npr. vsakega četrtega volilca ki zapušča prizorišče, na manjših pa vsakega. Kot je še nadaljevala, mnogi nočejo sodelovati saj se jim zdi nepotrebno, marsikdo pa očitno izkoristi priložnost in ne sledi navodilom glede obkrožanja, kar se pozneje kaže v odstopanjih med rezultati vzporednih in uradnih volitev. Kot problem se kaže skrb o anonimnosti; bojijo se, da vzporedne volitve niso anonimne kot uradne, pa čeprav jim anonimnost mora biti zagotovljena, tudi v teh primerih je torej pomembna vloga anketarja, ki mora to zagotoviti. V splošnem so po besedah Dejana Možica iz Mediane volilci kar naklonjeni reševanju vzporednih volitev: » Tako kot pri vseh vrstah javnomnenjskih raziskav dajemo velik poudarek stopnji sodelovanja. Z ustreznim pristopom, zagotavljanjem anonimnosti, sproščenega okolja sicer zasledimo tudi nesodelovanje, vendar smo do sedaj svoje delo še vedno uspeli uspešno opraviti«.
Komu vse so vzporedne volitve namenjene
Zaradi osrednje funkcije čimprejšnje in čimbolj točne napovedi neuradnih rezultatov volitev že ob 19. uri so vzporedne volitve največjega pomena za medije, naročnike. Letos je vzporedne volitve opravljal le Inštitut Mediana in to za vse tri večje slovenske televizijske hiše; Planet TV, Pop TV in RTV Slovenija. Naročniki imajo od vzporednih volitev največ koristi, saj jim omogočajo prednost pred ostalimi tekmeci glede točnih napovedi in prvih rezultatov. V drugi vrsti pa so rezultati vzporednih volitev pomembni tudi za družboslovce in analitike, saj, kot že omenjeno, poleg izbire kandidatov prosijo tudi za podatke o spolu, starosti, izobrazbi in izbiri kandidata na prejšnjih volitvah. Vsi ti podatki nadalje omogočajo obdelavo in opazovanje priljubljenosti političnih stran glede na spol, starost, izobrazbo in kraj bivališča. Kot navaja Možic pa se v vzporednih volitvah skriva še dodatna prednost: » vzporedne volitve so v nekaterih avtokratskih sistemih lahko uporabljali tudi kot orodje za eventualno preverjanje nepravilnosti in prevar na uradnih volitvah«. Vzporedne volitve so, kot pravi, prestižen projekt, saj naročnik pred objavo rezultatov razpolaga z zelo natančnimi volilnimi rezultati. Zato so danes glavni pobudniki za izvedbo vzporednih volitev ravno mediji.
Slovenska podjetja ki izvajajo vzporedne volitve
V Sloveniji vzporedne volitve opravljajo predvsem podjetja in inštituti ki opravljajo tržne raziskave, med najvidnejšimi imeni so na primer Mediana, Interstat, Ninamedia, v preteklosti tudi Gral Iteo. Kot pove Možic je Mediana prve vzporedne volitve opravljala leta 1997, ko so pravilno napovedali zmago Milana Kučana, do sedaj pa jim je vsega skupaj uspelo uspešno napovedati rezultate volitev že 15 krat. Računajo na nekje 95 odstotno zanesljivost rezultatov. Že leta 1996 je vzporedne volitve opravljalo podjetje Gral Marketing, pozneje Gral Iteo.
Če pogledamo na nekaj zadnjih parlamentarnih volitev in opazujemo rezultate vzporednih volitev lahko opazimo, da so rezultati vzporednih volitev dejansko natančni in podjetja torej upravičeno poudarjajo svoje uspehe. Če vzamemo za primer leto 2008, ko sta vzporedne volitve opravljali dve agenciji opazimo le majhna odstopanja. Takrat sta jih izvajali Interstat in Mediana, s tem da je Interstat opravil večje število anket in torej sklepal iz večjega vzorca. Ta je volitve opravljal za TV Slovenija, Mediana pa za Pop TV. Interstatovi podatki so napovedovali naslednje rezultate: SD 32,02 odstotka, SDS 28,04 odstotka, Zares 10,50 odstotka, Desus 6,74 odstotka, SNS 5,58 odstotka, LDS 5,21 odstotka in SLS+SMS 4,28 odstotka. Mediana pa je za Pop TV podala prve rezultate: SD 31,5 odstotka, SDS 27,7 odstotka, Zares 9,7 odstotka, Desus 7,6 odstotka, LDS 6,1 odstotka, SNS 5,8 odstotka in SLS+SMS 4,2 odstotka. Rezultati dejanskih volitev so bili: SD 30,45 (29 sedežev), SDS 29,26 (28 sedežev), Zares 9,37 (9 sedežev), Desus 7,45 (7 sedežev), SNS 5,40 (5 sedežev), LDS 5,21 (5 sedežev) in SLS+SMS 5,21 (5 sedežev). Napoved je torej obema podjetjema uspela precej natančno.
Letos ko je izvajala vzporedne volitve le Mediana so bili njihovi rezultati naslednji: SDS 24,4, LMŠ 12,6 odstotka, SMC z 9,8 odstotka glasov, Levica 9,5 odstotka, SD so dobili 9,3 odstotka glasov. Dejanski rezultati pa: SDS 24,92 odstotka, LMŠ 12,6, SD 9,93, SMC 9,75, Levica 9,33, NSi 7,16. Največ odstopanj se je torej pokazalo strankah na tretjem, četrtem in petem mestu, kjer pa je skupaj razlike za manj kot 1 odstotno točko.
Prvi in zanesljiv napovedovalec volilnih izidov
Vzporedne volitve so torej v današnjih demokracijah zelo dober način za poznavanje (vsaj dobrega približka) volilnega rezultata še pred izdajo uradnih rezultatov, hkrati pa so mehanizem za preprečevanje zlorab oziroma za njihovo hitrejše opažanje. Zelo velik pomen imajo tudi za družboslovne raziskovalce, kar je še dodatna prednost, zato jim lahko pripišemo veliko vlogo. Odgovora iz medijskih hiš, ki so bile naročnice letošnjih vzporednih volitev žal nismo dobili pravočasno, da bi lahko pisali o vplivu na gledanost, je pa njihova natančnost zagotovo presenetljiva. Kljub izvajanju teh volitev že od ranih let naše samostojne države ozaveščenost očitno še ni popolna, zato velja na take oblike participacije za javno dobro opozarjati v čim večji meri. Špela Perner
