Vse predavalnice na tem svetu imajo nekaj skupnega. Logično, v njih sedimo študenti, ki poslušamo predavanja profesorjev. Pred sabo imamo list papirja in pisalo, da si sproti delamo zapiske, plastenko vode za žejo in mobilni telefon. In vsak telefon ima dandanes dostop do interneta in posledično tudi do Facebooka, ki je najboljši prijatelj vsakega študenta. Načeloma velja, da prav to družbeno omrežje skrbi za to, da se študenti ne osredotočamo na pouk in raje gledamo fotografije, „lajkamo“ nove objave prijateljev ali pa drugim pošiljamo vabila za igrice. Vendar Facebooka ne uporabljamo zgolj za zabavo, temveč nam družbeno omrežje pomaga tudi pri študiju. Prav na spletu se organiziramo v skupine kjer en z drugim debatiramo o izpitnih temah, delimo zapiske, vprašanja in odgovore, se povežemo s starejšimi študenti in si nenazadnje pomagamo, tako da vsi opravimo letnik.
Prevladujoče družbeno omrežje tudi v Sloveniji
Po statističnih podatkih v poročilu Hoodsuite in We are social malo več kot tri milijarde ljudi na svetu aktivno uporablja družbena omrežja, tukaj ima vodilno vlogo prav Facebook. Število novih aktivnih uporabnikov pa je v obdobju enega leta zraslo za kar 13%, kar pomeni, da se je v družbena omrežja prijavilo 362 milijonov novih uporabnikov. Poročilo vključuje tudi Slovenijo. V naši državi je milijon aktivnih uporabnikov družbenih omrežij, tega jih 870 000 družbena omrežja uporablja na mobilnem telefonu. Od januarja 2017 do januarja 2018, torej v roku enega leta, se je uporaba družbenih omrežij na mobilnih telefonih povečala za 12%, kar pomeni, da je več kot 97 000 ljudi začelo uporabljat Facebook in druga družbena omrežja. Poročilo vsebuje tudi seznam zadev, ki smo jih Slovenci leta 2017 največkrat „googlali“ in prav na prvem mestu ni nič drugega kot Facebook. Prevladujoči starostni razred, ki aktivno uporabljamo družbenega omrežja, samo prav mi študenti, ki si življenja brez Facebooka praktično več ne moremo predstavljati.
Facebook kot oddih poveča produktivnost
Sicer obstaja več kot ena raziskava, ki dokazuje, da je Facebook moteč pri procesu učenja, vendar obstajajo tudi študije, ki so pokazale, da temu ni tako in da ima lahko družbeno omrežje tudi pozitivne učinke na posameznega študenta. Facebook, zlasti brskanje po internetu, lahko za študente, ne le med samimi predavanji, ampak tudi med odmori, predstavlja določeno sprostitev s pomočjo katere so lahko bolj produktivni.
Ena izmed raziskav in hkrati prva, s pomočjo katere je bilo ugotovljeno, da je učinek premora, v katerem testirane osebe uporabljajo internet, pozitiven, je bila narejena leta 2011.
Poskus sta izvedla Don J. Q. Chen in Vivien K. G. Lim na Nacionalni univerzi v Singapurju. Poskus je bil izveden v dveh skupinah. V prvi so bili odrasli, v drugi pa so sodelovali dodiplomski študentje. Naloga, ki so jih študenti dobili, je izgledala tako, da so v danem besedilu morali podčrtati vse črke „e“. Skupina je bila razdeljena na tri dele. Prva tretjina je nalogo opravila v tridesetih minutah in brez odmora. Drugi del skupine je delal dvajset minut in imel deset minut odmora, vendar v tem času študenti niso smeli uporabljati interneta, nato pa so delali še deset minut. Zadnja tretjina skupine je svoj odmor lahko izkoristila za brskanje po internetu. V rezultatih raziskave se je pokazalo, da je nalogo najbolje opravila skupina, ki je med odmorom lahko brskala po internetu. Limova je za Wall Street Journal dejala, da ljudje med brskanjem po internetu obiščejo strani, ki so jih všeč in da je oddih za kavo ali malico tudi uporaba interneta prijetna izkušnja.
Nekoliko podoben poskus sem opravila tudi na lastni koži. En teden sem opazovala kolikokrat med predavanji pogledam na Facebook. V povprečnem tednu je bilo to 40-krat. Od tega sem za študijske namene družbeno omrežje uporabila zgolj trikrat, torej sem Facebook med predavanji uporabila za sprostitev. Opazila sem, da sem začela brskati po družbenem omrežju, ko mi je padla koncentracija in nisem več mogla slediti predavanju. Ko se je to zgodilo sem za par minut pogledala na enkrat telefona, za tem pa sem ponovno lahko sledila profesorjevim besedam.
Izmenjava informacij, gradiva in izkušenj
Kot je pokazal poskus iz Singapurja, Facebook v prvi vrsti nudi zabavo, sprostitev, komuniciranje s prijatelji, vendar se študenti znajdemo kar se da in sredstvo za zabavo preoblikujemo v pripomoček, ki nam pomaga preživeti študijska leta. S pomočjo svojih kolegov iz različnih fakultet in smeri sem ugotovila eno skupnost, ki jo imajo vsi študenti, ki uporabljajo Facebook kot pripomoček k študiju.
„Za študijske namene uporabljam skupino na Facebooku, v kateri smo vsi iz razreda, si pišemo in si nalagamo gradivo, da ga ima vsak na razpolago,“ je dejala Staša, študentka radiološke tehnologije na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani.
Podoben odgovor sem dobila tudi od Tajde, ki študira na Pedagoški in Biotehniški fakulteti v Ljubljani, dodala je še, da v svoji skupini dobijo tudi nasvete študentov tutorjev in da ima Facebook profil samo zaradi študija. Družbeno omrežje jo izven faksa ne zanima, saj kot pravi, ji je zadeva brez zveze, ne zanima jo kaj drugi počnejo, kje so bili in s kom se družijo. „Vsi objavljajo samo lepe stvari in si pol človek misli, kako lepo življenje ima ta in ta, kar pa je samo laž,“ je dodala študentka.
Da pa to niso zgolj izjave slučajno izbranih študentov dokazuje raziskava iz leta 2015, ki je bila narejena na vzorcu 315 študentov prvega in tretjega letnika različnih programov, na Visoki šoli Mittwedia v Nemčiji. Prav tako kot moji kolegi so tudi študenti v Nemčiji mnenja, da je Facebook hiter in enostaven način za komuniciranje. Po rezultatih raziskave ima za 58% vseh anketirancev Facebook v študentskem življenju veliko vlogo. Na primer, kot so tudi moji sogovorniki že povedali, da se izmenjajo informacije o gradivu in postavljanju vprašanj ob kakšni nejasnosti. Zanimivost, ki pa se je pokazala pri raziskavi je ta, da je so predvsem študenti medijskih komunikacij velikokrat navedli, da je Facebook za njih zelo pomemben., od 277 anketiranih študentov je 175 dejalo, da ima Facebook zelo pomembno vlogo v njihovem študiju. Pri študentih drugih smeri je bil ta delež veliko manjši.
Facebook skupine kot podaljšek učilnice
Da je družbeno omrežje pri študentih priljubljeno je bilo torej dokazano, ostane še vprašanje, če študentom zares koristi. V ta namen je bila leta 2014 narejena še ena raziskava, ki je dokazala, da je delo v skupinah, ki so ustvarjene na družbenem omrežju zares učinkovito. Raziskavo sta naredila Kevin Dougherty, izredni profesor sociologije na Univerzi za umetnost in znanost v Baylorju, in Brita Andercheck, takratna kandidatka za doktorat sociologije.
„Čeprav nekatere profesorje skrbi, da bi družbena omrežja ovirala študente pri učenju, smo ugotovili, da skupina na Facebooku pripomore k temu, da so se študenti iz anonimnih opazovalcev spremenili v skupnost aktivnih učencev,“ je za Firtspost dejal Kevin Dougherty.
Raziskava, ki je bila narejena na vzorcu 218 študentov sociologije, je pokazala, da so tisti študenti, ki so delali skupaj v Facebook skupini imeli več točk na izpitih, pisali boljše seminarske naloge in eseje kot študenti, ki niso bili del te skupine.
V nadaljevanju Dougherty opozarja na to, da taka pomoč med študenti preko družbenega omrežja ni nič novega. Skupina na Facebooku je nekakšen podaljšek oziroma povečava učilnice v času in prostoru, je še dodal izredni profesor. „Študentom omogoča, da interagirajo med samo in z študijsko vsebino, takrat ko oni to želijo in kje to želijo, to iz študentov naredi aktivne učence,“ je zaključil Dougherty o raziskavi, ki je bila objavljena v reviji Teaching Sociology.
Pogled iz druge plati
„Mislim, da je lažje naredit študij s pomočjo Facebooka, razen če bi imeli kakšen drug kanal, preko katerega bi se izmenjali, kot je bil včasih Messenger, ampak brez katerega koli kanala za komuniciranje bi bilo težko. Tako da ja, Facebook olajša vse skupaj,“ je dejal Domen, študent novinarstva na Fakulteti za družbene vede.
To mnenje delimo skoraj vsi študenti. Nekoliko drugačnega mnenja so tukaj naši profesorji. Večina jih Facebook vidi kot moteč faktor, ki nas moti med študijem. Vendar tudi tukaj obstajajo izjeme. Ena izmed njih je doc. dr. Ksenija Šabec, profesorica na Fakulteti za družbene vede, ki je mnenja, da so lahko Facebook in tudi druga družbena omrežja lahko tudi izredno koristna, če vemo kako ga pravilno uporabljati.
„Mislim, da so lahko Facebook in ostala družbena omrežja se lahko čist vredu vklapljajo v pedagoški proces, ampak seveda od konteksta, od teme, od metode, načine dela pri samem študiju. Ne zdaj v pretiranem obsegu, tam kjer je res utemeljeno,“ opozarja profesorica.
„Družbena omrežja ne morejo nadomestiti govorjene besede. Menim tudi, da bi moral izvajalec, pedagog obvladati to tehnologijo, če jo želi sam posredovati študentom na svojih predavanjih, seminarjih, vajah.. Če pa tega ne obvlada in mislim, da dostikrat tega ne obvladamo, ker nismo generacija, ki bi bila socializirana v Facebook in Twitter. Se mi pa zdi, da je boljše, če se tega ne loti,“ mi je v nadaljevanju razložila.
Sicer sama še ni poskusila študentom s pomočjo Facebooka približati študijske vsebine. Je pa to na vajah storila njena asistentka. „Rezultate tega dela ne morem ocenjevati, ker je bilo to njeno delo, ampak zanimivo se mi zdi, da je bil dober del študentov, ki so odločili za ta način dela, tradicionalno konzervativen in da jim je bilo treba bolj eksplicitno pojasnit, kaj je sploh namen uporabe, ne ravno Facebooka, ampak nekih video igric. Niso prepoznali, zdi se mi, da so, ne le Facebook, ampak družbena omrežja dojeta bolj kot za sprostitve, druženja, veliko manj pa za študij, pedagoški proces. Kar je mene po eni strani presenetilo, da ni bil odziv zgolj in izključno pozitiven,“ je zaključila Šabčeva.
