Mami, odklopi se!

Pred tedni sva se z mamo, ki je v svojih štiridesetih, peljali v avtu. Jaz za volanom, ona pa kot sopotnica. Presenetila sem samo sebe, ko sem prvič izustila besede, ki sem jih poslušala večino svojega najstniškega obdobja: ”Ali lahko prosim odložiš to stvar, pogovarjam se s tabo.”  Sprva sem šokirala samo sebe, da me je to tako zelo zmotilo, mama pa je seveda trenutek izkoristila, da mi vrne za vse tiste momente, ki sem jih jaz preživela zaprta na svojem ‘oblaku‘.  Od takrat dalje sem postala bolj pozorna in tisti roza ovitek na preklop se je vedno bolj pogosto pojavljal ob našem družinskem času. So res (le) mladi tisti, ki se izgubljajo v svojih pametnih napravah, kot se pritožujejo starejši? In tako se začneš zavedati okolja okoli sebe. Na avtobusu gospe, ki vztrajno z enim prstom drsijo skozi izbrano socialno omrežje, na igrišču otroci, mame pa se ”družijo” na klopcah, …

Children are great imitators. So, give them something great to imitate…. 😉#kids #imitates #momphone #chitchat #funtime #onlinetoystore pic.twitter.com/pEMTCdKewt

— ToyCart (@Toy_Cart) September 7, 2017

Ste varni na pametnem telefonu?

Poleg tega, da nas pametni telefoni vse bolj prevzemajo, je zaskrbljujoče tudi to, ali se sploh zavedamo kaj klikamo, kupujemo, gledamo … O varnosti na internetu je veliko več govora, saj je ta družbo zajel prej kot pametni telefon, ampak ali smo prenesli vso to znanje na pametni telefon? Na spletnem portalu Varni na internetu si želijo dvigniti stopnjo zavedanja javnosti o različnih nevarnostih, ki so jim izpostavljeni na spletu. To počnejo preko informiranja o varni uporabi interneta, raznih prevarah in s ponujanjem praktičnih rešitev o tem, kako se zavarovati.

”Kliknite ZDAJ in prejeli boste pametno uro 79% ceneje,” se je glasil oglas na Facebooku, na katerega je moja mama takoj kliknila. Brez pomisleka, brez vprašanja, kaj pa, če to morda ni najboljša odločitev? In je šla v svet vpisovanja osebnih podatkov, nadaljnjih klikov in preusmerjanja vsebin. Na vprašanje, kaj razmišlja, je preprosto odvrnila,”saj me je samo zanimalo, kaj vse želijo v zameno.”

Kot najpogostejša tveganja poleg izgube mobilnega telefona na portalu Varni na internetu navajajo še okužbo z virusom in kot najpogostejšo povečano število nezaželenih sporočil v obliki SMS sporočil. Škodljivih aplikacij je za pametne telefone trenutno relativno malo, te pa se praviloma ne pojavljajo v uradnih trgovinah z aplikacijami. SMS sporočila pa ponavadi vsebujejo tudi povezavo, ki naj bi jo posameznik kliknil. Od elektronske pošte se razlikujejo v tem, da sistem SMS sporočil ne pozna filtrov, ki bi ločevali nezaželena oz. spam sporočila, in tako jih moramo zaznati sami. Prav tako je zelo težko izslediti pošiljatelje nezaželenih SMS sporočil. Velikokrat je klik na povezavo v SMS sporočilu lahko škodljiv. Po nekaj preusmeritvah vas pelje v trgovino, kjer naj bi naložili aplikacijo, ki v zameno za osebne podatke obljublja nagrade. Preko teh podatkov prejmejo dostop do vašega celotnega imenika in tako lahko sporočila pošiljajo vsem vašim kontaktom.

Kako uporabljajo pametni telefon Slovenci?

Na Statističnem uradu Republike Slovenije so leta 2017 naredili raziskavo o tem, koliko Slovenci uporabljajo pametni telefon. Rezultati so pokazali, da od 97 odstotkov državljanov, starih od 16 do 74 let, ki so imeli mobilni telefon, je pametnega uporabljalo 73 odstotkov.

Skoraj vsi Slovenci, ki uporabljajo pametni telefon, ga uporabljajo za pošiljanje sporočil SMS (99 odstotkov), nekaj manj pa tudi za fotografiranje. Okoli 80 odstotkov državljanov uporablja pametni telefon kot budilko, koledar in za brskanje po internetu. Priljubljeno je tudi poslušanje glasbe in uporaba zemljevidov, kar počne 53 odstotkov uporabnikov. Najmanj posameznikov pametni telefon uporablja za igre, in sicer le 26 odstotkov.

Uporaba pametnih telefonov se med moškimi in ženskami ne razlikuje, opažena pa je manjša razlika med starostnimi skupinami.

Med vsemi uporabniki mobilnih telefonov prevladujejo uporabniki pametnih telefonov v vseh starostnih skupinah, razen v starostni skupini od 65 do 74 let, kjer pametni telefon uporablja le 31,7 odstotkov.

Psihoterapevtka Tina Bončina v intervjuju za Siol pove, da vidi telefone večinoma kot orodje, ki dviguje kakovost življenja in pomagajo pri vzdrževanju naših odnosov. Kljub temu pa pretirana uporaba ni priporočljiva.

”Pametni telefoni nadomeščajo deset ali celo več naprav ali predmetov. Na njih preberemo novice, poslušamo glasbo, kontaktiramo prijatelje, preverjamo vreme, koledar prireditev, fotografiramo, iščemo podatke in še bi lahko naštevali. Tako niti ni presenetljivo, da je stalno pri roki in da si veliko ljudi ne predstavlja dneva brez njega. Po eni strani zaradi mobilnosti precej olajša vsakdanjik, po drugi strani pa smo zaradi tega stalno na razpolago,” še dodaja Bončina.

Kje pa obstaja tista meja med zasvojenostjo in zdravo uporabo mobilnih telefonov? Zasvojenost se razvije, ko se začnemo izgubljati v virtualnem svetu in opuščamo dejavnosti in stike v realnosti, ko telefon nadomesti realno življenje.

Kaj se dogaja z vašimi možgani?

Pametni mobilni telefoni imajo učinek tudi na vaše možgane, kot dokazuje vedno več raziskav. V kateri koli javni prostor boste vstopili, boste videli posameznike, ki uporabljajo pametni telefon. Že kratka prekinitev stika s pametnim telefonom bi mnogim predstavljala travmatično izkušnjo. V študiji, ki so jo izvedli v Radiological Society of North America so ugotovili, da se pri mladih s tako imenovano internetno in mobilno odvisnostjo kažejo neravnovesja v možganski kemiji, v primerjavi s kontrolno skupino. V drugi študiji so v Journal of the Association for Consumer Research ugotovili, da je bila kognitivna kapaciteta znatno znižana vsakič, ko so imeli posamezniki v bližini pametni telefon, če tudi je bil ta izklopljen. Prav tako predlagajo, da imajo pametni telefoni lahko vpliv na otrokov socialni in čustveni razvoj, vplivajo na vzorce spanja in celo spreminjajo nekatere ljudi v ‘lene misleče‘.

Uporaba pametnega telefona pred spanjem lahko otežuje vaš spanec. A ne zato, ker bi zaradi preverjanja elektronske pošte, preletavanja vaše Facebook časovnice ali igranja iger dalj bedeli. V študiji, ki je bila objavljena v Proceeding of the National Academy of Sciences, so naročili polovici odraslih, naj pred spanjem berejo iz pametnega telefona, drugi polovici pa da naj berejo tiskane knjige v zatemnjeni svetlobi. Po petih zaporednih nočeh sta se skupini zamenjali. Ugotovili so, da so tisti, ki so pred spanjem brali iz pametnega telefona, imeli zmanjšan nivo melatonina, hormona, ki se poveča v času spanja in spodbuja zaspanost. Te udeleženci so potrebovali tudi več časa, da so zaspali in imeli manj časa globokega spanca. Kar vpliva na to, je vrsta modre svetlobe, ki jo vaš pameten telefon oddaja. Tako so pokazali, da ne gre za psihološki vpliv, ampak povsem biološkega, kot razlaga eden izmed avtorjev študije Charles Czeisler.

Predvsem pa mobilni telefoni ustvarjajo bolj leno populacijo. Te dni ne predstavljajo le distrakcije, ampak namesto vas opravljajo naloge, ki ste jih nekoč mogli sami. Ne rabite si več zapomniti telefonskih številk, ali odpreti imenika – vse te informacije so shranjene v vašem pametnem telefonu. Namesto, da odidete v knjižnico, v iskanju odgovora na vprašanje, danes le odprete Google in odgovor dobite skoraj v trenutku. Prav tako ne rabite več razmišljati, kdaj morate biti kje, saj vas koledar na pametnem telefonu opomni na vse sestanke in pomembne dneve. Študija The brain in your pocket: Evidence that Smartphones are used to supplant thinking je pokazala, da obstaja povezava med zanašanjem na pametni telefon in mentalno lenobo. Trdijo, da posamezniki, ki se bolj zanašajo na instinkte in čustva, se tudi bolj zanašajo na pametni telefon. Raziskovalci pa poudarjajo še, da je raziskovanje povezave med uporabo pametnega telefona in možgansko aktivnostjo v svojih začetkih in da ugotavljajo tudi nekatere pozitivne učinke.

In moje ugotovitve?

Uporaba pametnega telefona je odvisna od posameznika do posameznika in tako se kažejo različni vzorci namembe uporabe. Kljub temu pa lahko vidimo neke ponavljajoče se vzorce pri različnih demografskih skupinah. Če tudi bi nekateri trdili, da mladi več uporabljajo pametni telefon kot starejši pa temu ni tako. Opazila sem predvsem ‘časovni zamik’ pri vsebini, ki jo spremljamo. Tako recimo moja mama danes pošilja okoli verižna sporočila, uporablja na Faceebooku aplikacije, kot je ”kako boste zgledali čez 10 let” in podobno, kar je moja generacija uporabljala pred približno šestimi leti. Poleg tega pa me je zanimalo tudi, koliko časa v resnici preživiva pred ekranom.

V ta namen sem na oba telefona naložila aplikacijo Social Fever. Social Fever je aplikacija, ki posameznika opominja na to, koliko časa je preživel na telefonu in meri časovno uporabo posameznih aplikacij. Hkrati ponuja alternative, kaj bi lahko posameznik počel v času, ki ga je preživel pred zaslonom, recimo v 1 uri in 8 minutah bi lahko pretekel šest kilometrov. Vsak tudi določi svoje interese in se potem predlogi pojavljajo v skladu s temi interesi.

Glede na različne interese in aplikacije, ki jih z mamo uporabljava, lahko najbolje primerjam uporabo socialnega omrežja Facebook. Čeprav se uporaba Facebooka med mladimi zmanjšuje, ga še vedno uporabljam dnevno, večinoma z namenom izmenjave informacij. Tukaj je opazna znatna razlika v uporabi že do 14.00 ure, saj je mama še vedno preživela na socialnem omrežju več časa kot jaz. Žal podatkov ne moremo posplošiti na populacijo, a razlike v uporabi pametnih telefonov med mladimi in njihovimi starši niso tako velike, kot bi si predstavljali ali kakršne bi bile pred nekaj leti.

Prekomerna uporaba pametnih telefonov predstavlja resen problem v današnji družbi, ki se počasi spreminja z mentaliteto prebivalstva. Za korenito spremembo pa mora vsak narediti premik pri sebi, za kar danes obstaja več (ironično) aplikacij, ki lahko pripomorejo h koraku naprej.