Opravili smo intervju z Benjaminom Dolićem, mladim slovenskim pevcem, ki so ga mnogi spoznali leta 2010, ko je kot imitator Michaela Jacksona nastopil na tekmovanju Slovenija ima talent. Svojo tekmovalno pevsko kariero je med drugim nadaljeval na treh Emah, leta 2016 kot ˝main act˝ s skupino D Base. Trenutno živi v švicarskem Solothurnu, od kjer pogosto leti v Berlin, saj tekmuje na The Voice of Germany. Intervju smo zato opravili preko Facetima.
S čim se trenutno ukvarjate?
Kot vedno se ukvarjam s petjem, pišem pesmi, trenutno sicer začasno delam v McDonaldsu. To mi služi kot krinka, da dobim denar, ki ga potem lahko naprej vlagam vase, se pravi v glasbo, v video. Prav tako pa trenutno nastopam na The Voice of Germany.
Kaj je The Voice?
Gre za glasbeno tekmovanje, ki originalno izhaja iz Nizozemske. Podoben je tekmovanju Slovenija ima talent, a je na veliko višjem nivoju. Pred samim začetkom tekmovanja je veliko avdicij, preko katerih moraš, da sploh prideš na televizijo. Krog ljudi, ki jim uspe na televizijo je relativno zelo ozek in s tem je zagotovljeno, da so vsi nastopajoči dobri.
Kako poteka avdicija?
Ko prideš na oder imaš pred sabo štiri mentorje, ki sedijo na stolu, ki je obrnjen stran od tebe. Če s svojim nastopom uspeš navdušiti katerega od mentorjev, ta pritisne na gumb in stol se obrne, s čimer te mentor izbere. Če te izbere en mentor, takoj tudi ti izbereš njegovo skupino, če pa te izbere več mentorjev se lahko sam odločiš, kateri skupini bi najraje nastopal. Vsak mentor ima svojo skupino, vsaka pa je sestavljena iz 20 različnih pevcev, ki v poteku oddaje tekmujejo med sabo, dokler iz vsake ekipe ne ostane le en tekmovalec Štirje zmagovalci skupin se na koncu pomerijo v velikem finalu.
Kakšna je trenutna konkurenca?
Pričakoval sem, da bojo drugi nastopajoči bolj zaprti sami vase, ampak so vsi zelo komunikativni, skupaj velikokrat hodimo ven. Med nami ni zavisti ali nevoščljivosti, vsi smo prijatelji. Tudi po odhodu iz tekmovanja nihče nikomur ne zameri.
Že na spoznavnem dnevu s drugimi nastopajočimi sem se zavedel, da so tu vsi zelo dobri. Letošnja konkurenca se mi zdi res težka. Vsak nastop dam vse od sebe, hkrati pa imam srečo, saj moja skupina ni med najtežjimi. Zanimivo je, da je med tekmovalci veliko Avstrijcev, Švicarjev, Francozov, Špancev in en nastopajoči je celo iz Iraka, tako da bi samem tekmovanju težko rekel The Voice of Germany.
Zakaj ste se odločili za to tekmovanje?
V Švici je The Voice obstajal le eno sezono, drugih relavantnih oddaj pa tam ni. Nemški The Voice sem izbral zato, ker je največji v bližini, saj sem hotel nastopati na največjem odru, pred velikim številom ljudi. To sem videl kot promocijo mene kot izvajalca, saj bi z nastopom dobil neko bazo poslušalcev, ki bi mi pomagala pri nadaljni glasbeni karieri. Kot sem že omenil, The Voice izhaja iz Nizozemske, ampak sedaj ima vsaka velika država svojo izvedbo te oddaje. Oddaja, na kateri sodelujem jaz, se snema v Berlinu, kamor letim na snemanja iz Švice, kjer že eno leto živim z družino.
Ste zadovoljni z selitvijo v Švico?
Tudi tu sem spoznal veliko ljudi in to mi je še povečalo izbiro ljudi, s katerimi si želim sodelovati. Slovenija je zelo majhna in tam sem večino ljudi že poznal, tu pa je veliko več možnosti, nekatere od njih peljejo tudi v Nemčijo, druge v Francijo. V Švici sem že imel nekaj nastopov, posnel sem tudi featureing z nekim švicerskim raperjem.
Kaj je vaš cilj na tem tekmovanju?
Zmagati je izredno težko. Že samo dejstvo, da nisem iz Nemčije, bi mi otežilo zmago, saj ne bi mogel dobiti dovolj glasov. Bi pa z zmago v moje življenje prišlo ogromno novih ljudi, ki bi me spremljali, odprle bi se nove poti. A mojim projektom zmaga ne bi veliko pomagala, mogoče bi pospešila proces, a ga ne bi spremenila.
Kdo je vaš mentor na tekmovanju?
Na tekmovanju je moja mentorica Yvonne Catterfeld, zelo znana nemška igralka in pevka. Ob moji avdiciji je gumb pritisnil tudi Mark Forster, ki je trenutno eden najboljših nemških pop pevcev, a sem izbral Yvonne, ker se mi je že od začetka zdelo, da je boljša oseba. Mark se mi je zdel zelo egoističen. Ko so se vrtele kamere, je igral vlogo, ko pa sem se z njim v zaodrju pogovarjal, sem imel občutek, da je to druga oseba. Z Yvonne pa se je lažje pogovarjati, pogovarjava se tudi preko družbenih omrežji. Ona izbira, kdo iz njene skupine kaj poje, kdo poje s kom, in ti daje nasvete. En mentor v svoji skupini preveč nastopajočih in ne more se posvetiti vsem, zato poleg mentorjev obstajajo še trenerji, ki ti pomagajo z detajli.
Kakšna je razlika med samostojnim delom in delom v skupini?
Skupine, ki sem jih omenjal, niso skupine v smislu, da nastopamo skupaj, imamo le istega mentorja. Trenutno sicer pojem z enim fantom v duetu, kar se mi zdi veliko težje, sploh zato, ker imaš manj časa za svoj nastop, saj si pesem deliš še z nekom drugim. S to osebo moraš vaditi in se nanj zanašati. Do sedaj mi je bil nastop v duetu najtežji.
Imate z konceptom tekmovanja kakšne težave, bi kaj spremenili?
Težko bi se kaj spremenilo na boljše. V prvi epizodi je poudarek na glasu, saj te mentorji ne vidijo, slišijo le tvoj glas. Skozi čas pa postajajo pomembne tudi druge stvari, na primer trud, obnašanje, to so stvari, na katere so pozorni mentorji.
Se vam zdi blind avdicija smiselna?
To, da mentorji nastopajočega preden pritisnejo gumb, ne vidijo, mi je všeč, saj razlikuje The Voice od vseh ostalih tekmovanj podobnega tipa. Moj glas je zelo visok in na moji avdiciji nekateri mentorji niso pričakovali, da sem moški. Nekaterim na avdiciji naredijo celo zaveso, tako da mentorji tudi po tem, ko pritisnejo na gumb in se obrnejo, ne vidijo, kako ta oseba izgleda, kot sem rekel je poudarek na glasu.
Ali so na The Voice nastopajoči običajno amaterji?
Večinoma nastopajo ljudje, ki pojejo in nastopajo že veliko časa in se s tem že profesionalno ukvarjajo. Tisti, ki se prej niso ukvarjali z glasbo, veljajo bolj za izjeme. Sam se sicer pevsko nisem nikoli šolal, hodil sem v glasbeno šolo za klavir, kjer sem tudi začel peti, a potem izobraževanja nisem nadaljeval, tako da sem bolj samouk.
Kako poteka glasovanje na The Voice?
V začetnih oddajah/tekmah o tem, kdo gre naprej in kdo gre domov, odločajo mentorji. Ko se oddaja začne snemati v živo, pa odločajo samo ljudje z glasovanjem preko telefonov. Na spletni strani od The Voice je tudi anketa, kjer všečkaš svojega najljubšega tekmovalca. V teh anketah sem v svoji skupini nekaj časa tudi vodil, trenutno ne vodim več, a te ankete se nikamor ne štejejo in ne odločajo o poteku tekmovanja. Ni pomembno, kdo ima na Instagramu največ sledilcev in kdo je najbolj popularen, glavno je, kdo je najboljši.Imaš pa več možnosti za večje število glasov, če si za nastop izbereš nemško pesem.
Je bila Slovenija ima talent vaše prvo tekmovanje?
Ja, to je bil takrat prvi okus takega tekmovanja, po tem sem šel še na nekaj festivalov. Spomin na Slovenija ima talent ni ravno najlepši, ker je tam vse skupaj izpadlo zelo čudno. Na avdiciji sem namreč odpel, potem pa so se sodniki odločili, da bom moral počakati še eno leto in se vrniti naslednjo sezono ter me poslali nazaj v zaodrje. Čez nekaj časa so me prišli iskat nazaj v zaoderje, me poslali na oder in tam so mi povedali, da so se premislili in odločili, da grem naprej v tekmovanju.
Še vedno gledate Slovenija ima talent?
Ko sem gledal zadnje oddaje Slovenija ima talent, so se mi zdele res porazne. Slovenija je zelo majhna in po tem številu sezon je že težko najti ljudi, ki bi lahko dobro nastopali in s tem naredili dobro oddajo. V zadnjem času so prisiljeni vabiti tudi študente iz drugih držav. The Voice ima veliko višji nivo, vsak ki je tu prestal slepo avdicijo, bi lahko zmagal na Slovenija ima talent.
Zakaj ste se odločili za Slovenija ima talent?
Z nastopom sem hotel pridobiti novo izkušnjo, hotel sem se pokazati na večjem odru in takrat sem dokončno spoznal, da je to zame. Od kar sem bil majhen, sem pel v osnovni šoli, tako da nisem nikoli čutil treme, tudi na Slovenija ima talent je nisem imel. Slovenija ima talent mi je sicer prinesla veliko izkušenj, spomin na to pa je čuden in smešen, vse se je zgodilo zelo hitro.
Kako ste se odločili za nastop kot imitator Michela Jacksona in točki, ki ste jo zapeli na Slovenija ima talent?
Takrat sem bil zelo velik oboževalec Michaela Jacksona, v tistem času pa je Jackson tudi umrl, zato sem kot njegov imitator nastopal njemu v spomin. V tistem obdobju nisem poslušal nobenih drugih izvajalcev, zgolj njega. Poznal sem vse njegove pesmi, vsa besedila, bil sem obseden z njim.
Po kom se trenutno zgledujete?
Od Michaela Jacksona naprej nimam nekega najljubšega izvajalca, bolj sem začel poslušati RnB in Rap. Trenutno poslušam Weekend, ampak ne morem reči, da imam nekega izvajalca, ki me navdihuje, bolj me navdihujejo različne pesmi, melodije… V Sloveniji spremljam Hyuja, enega najboljših producerjev v Sloveniji. Dosti je mladih izvajalcev, ki bodo postali veliki, morda celo večji od teh, ki so na sceni zdaj. Za slovensko glasbeno sceno me ne skrbi.
V intervjuju iz leta 2010 je Lina Kuduzović, zmagovalka prve sezone Slovenija ima talent omenila, da sta zelo dobra prijatelja, sta še v stikih?
Ravno prejšni teden sem bil pri njej, ko sva delala na nekem mojem projektu. Je zelo talentirana, v vseh pogledih, zna dobro peti, piše dobra besedila… Stara je 16 let in prekaša vse.
Kakšen je bil vaš pogled na končno zmago Line Kuduzović, se vam je zdela boljša od Maje Keuc?
O tem nimam konkretnega mnenja. Sporna se mi je zdela zaradi dejstva, da je bila Lina takrat stara sedem let. Maja Keuc je bila seveda boljša, če gledaš celotni nastop, saj je imela veliko več izkušenj. Lini je pomagalo to, da je imela takrat šele sedem let. Po zmagi na Slovenija ima talent je prišla še v finale na švicarski izvedbi te oddaje, nastopila je tudi na The Voice Kids Germany, kjer je prav tako prišla v finale.
Vam je nastop na Slovenija ima talent pomagal za nadaljevanje vaše kariere?
Po sodelovanju na Slovenija ima talent sem imel veliko nastopov, tako da sem od same oddaje veliko odnesel. Včasih je bilo to tudi slabo, saj so te ljudje na ulici prepoznali in opazovali, kar je bilo kdaj malo zastrašujoče. A kljub temu sem odnesel od sodelovanja več dobrih kot pa slabih stvari. Dobil sem izkušnje, ki so me še bolj utrdile in s tem sem še dodatno rastel.
Tekmovali ste tudi na Emi 2016?
Pravzaprav sem na Emi nastopil trikrat – enkrat kot ˝the main act˝ in dvakrat kot spremenjevalni vokal. Na Emi 2016 sem nastopil s skupino D Base, v kateri smo nastopali jaz, David (Domjanič), 9ka (Nejc Žahelj) in Alex Volasko. Igrali smo slovenski rap R&B, posneli tri pesmi, potem pa smo se na žalost razšli. Našo drugo pesem smo poslali na RTV in bili sprejeti na Emo. Čeprav nismo zmagali, mi je nastop na tekmovanju izboljšal mnenje o Emi. Takrat je bil to zame najvišji nivo, na katerem sem nastopal, ne po številu ljudi, ampak v smislu produkcije, vse je bilo novo. Ema je najvišji nivo, kar se tiče pevskih nastopov, v Sloveniji. Izkušnjo je še popestrilo sodelovanje z drugimi, ob našem nastopu nas je bilo na odru sedem.
Kaj bi vam pomenila zmaga na Emi in posledičen nastop na Evroviziji?
Zmaga bi veliko pomenila mojima sočlanoma v skupini, saj sta oba raperja in bi svoj stil lahko predstavila na Evroviziji, kar se redko zgodi. Zadnji dve leti sem kot »back vokalist« za skupino BQL prav tako nastopil na Emi in zdi se mi, da bi leta 2017 lahko zmagali, a je imela žirija nekakšen predsodek, ker je pesem napisal Raay. Na koncu je na Evrovizijo šel Omar Naber.
Ali Evrovizijo spremljate vsako leto?
Redno sem jo spremljal od 10 leta, a zadnje čase vedno manj. To je zame bolj otroški spomin. Vsako leto se poizkušam malo pozanimati, a celotnega programa ne gledam. Rad poslušam zmagovalne pesmi, a lanska izraelska mi res ni bila všeč. Tudi ne vem, zakaj nastopa Izrael na Evroviziji.
Kje dobite ideje za pesmi?
S skupino smo si vedno dali cilj, o čem naj bi pesem govorila. Nato je vsak napisal svoj del besedila, ki se nanašal na temo pesmi. Glasbeni umetnik mora veliko delati, da najde, kakšen zvok in stil ima, kakšna besedila želi peti… Jaz se še vedno iščem. Preden ljudje slišijo pesem, ki jo ustvariš, moraš vanjo vložiti veliko dela. Ko pišem pesmi, si predvajam nek »beat« na Youtubu, »freestylam«, vse poslušam in sestavim par melodij, kaj dodam in tako dobim neko simfonijo. To potem uredim na programu in napišem besedilo, pošljem producentu, ki za pesem še naredi »beat«, in to je to.
Kateri del ustvarjalnega procesa vam je najtežji, najljubši?
Najbolj mi je všeč pevski del tega procesa. Del, ko samo prosto poješ in imaš v glavi milijon melodij, ki jih želiš dati ven iz sebe. Najmanj mi je ušeč pisanje besedila, saj se v tem, kot sem že rekel, še nisem našel.
Se vam zdi pomembno, da pevci pojejo svoje pesmi?
To mi pomeni vse, saj ne vem, kaj dosežeš s tem, da nekomu plačaš, da ti napiše besedilo. Poješ pesem, ki je nisi ti napisal pa še plačati moraš za to, čeprav bi lahko vse naredil sam. Ko si zares slaven morda res potrbuješ pomoč ljudi, da dosežeš še višji nivo, ampak za zdaj tega še ne potrebujem.
Ali pišete le besedila, ali tudi glasbo?
Ne, ne, seveda ne (smeh). Čeprav sem hodil v glasbeno šolo in bi najbrž še znal napisati note, delam vse na programu. Učim se še, kako narediti res dober ˝beat˝, čeprav verjetno nikoli ne bom prišel na nivo res dobrega producenta.
Ali je za uspeh dovolj, da si dober glasbeni umetnik, ali se moreš za uspeh tudi promovirati na spletnih omrežjih?
Glasbena industrija deluje povsod drugače, a vedno rabiš veliko promocije, da nekam prideš. To je tudi razlog, da sem se prijavil na The Voice of Germany. Pred nastopom sem imel pripravljenih že veliko pesmi, a nisem vedel, kdaj bi jih izdal, kdaj bi jih ljudje slišali, zato tudi nisem vedel, kaj bi od tega odnesel. Hočem, da ljudje te pesmi slišijo in s tem, da sem se predstavil nemški publiki mislim, da imajo moje pesmi več možnosti. Na sceni je vedno težje. Najlažje je seveda slediti trendom, tako prideš najhitreje naprej v karieri, jaz pa nisem tak, hočem delati bolj po svoje. Slovenska komerciala, BQL, Nika Zorja, samo sledijo nekim latino »beatom«, kar njihove pesmi posledično pripelje na radio. Vse glasbe delajo v nekem stilu, tudi če jim ta ni všeč.
Ali mislite, da se boste z glasbo lahko preživljali vse vaše življenje?
Že celo življenje delam na tem, tudi službo imam trenutno s tem namenom, da nekaj zaslužim in to vložim v glasbo. Rezervnega načrta nimam. To je nekaj, kar nočem imeti v mislih. Plan B imajo samo bedniki. V glavi moraš vedno imeti neko motivacijo, misijo… In če imaš to, ti bo vedno uspelo.
Kaj je vaš cilj v tem poklicu?
Uspelo mi bo, ko bom imel redme nastope in me bodo ljudje prišli poslušat, a poslušali bodo moje pesmi, ne, ko bom pel priredbe. To je zame zmaga. Bolj kot denar mi je pomembna publika, ki te zmeraj spremlja.
