Radio in izobraževanje

Ustvarjanje radijskega prispevka je sestavljeno iz produkcije in urejanja zvokov z namenom informiranja, zabavanja in izobraževanja (Starkey, 2004, str. 1).

 To so tri glavne funkcije radia, tukaj pa se bomo osredotočili predvsem na zadnjo, izobraževalno funkcijo.

Izobraževanje je od samega začetka  eden od ključnih temeljev javnega servisa po vzoru BBC, poleg informiranja in zabavanja občinstva. To tradicijo BBC nadaljujeje še danes, s ponujanjem informalnega izobraževanja in promoviranjem formalne izobrazbe za mlajše, podpirajo pa tudi izobraževanje odraslih, predvsem v povezavi z ravojem in nadgradnjo ključnih spretnosti (»British Broadcasting Corporation«, b. d.).
BBC se je zaradi finančne varnosti hitro prelevil iz posredovalca informacij, zabave in izobraževanj v producenta vseh treh (Bernard, 2000, str. 21).

Že ko so leta 1928 v Ljubljani slovesno odprli radijsko postajo, so v njej ustanovitelji videli predvsem pomembno izobraževalno ustanovo in so jo nato šele sčasoma prilagodili zahtevam poslušalcev. Pripravljaji so različna predavanja, jezikovne tečaje, otroške, mladinske, ženske, šolske, nacionalne ure ter radijske igre (Pirc, 2005, str. 40) .

Po Kuyucu (2016, str. 228, 229) je izobraževalna funkcija radia najpomembnejša, delimo pa jo lahko na formalno (gre za izobrazbo, ki jo pridobimo v ustanovah) in pa neformalno, torej izobrazba odraslih, ki krepi splošno razgledanost in znanje. Izobraževanje preko radia pa ne pripomore zgolj k formalni obliki izobrazbe in njeni nadgradnji, ampak pripomore tudi k nacionalni enotnosti (prilagajanje posameznika na določeno okolje, poglabljanje in izboljševanje kulturnih skupin) in izvedbi načrtovane razvojne aktivnosti (npr. izobraževalni prispevek namenjen kmetom, ki jim narekuje kdaj sejati itd.). Vse te tri izobraževalne funkcije radia temeljijo na predpostavki, da je učenje vseživljenjski proces.

Izobraževalni radio je prvotno postal popularen, ker so ga videli kot tehnološki napredek v izobraževanju, ki naj bi nadomestil pisana besedila. Zaradi porasta izobraževanja na daljavo v zadnjih štiridesetih letih se je ustalil kot eden izmed najbolj izobraževalno učinkovitih in cenovno ugodnih orodij množičnih medijev. Kot primarno sredstvo izobraževanja se uporablja še danes, npr. na Tajskem se preko radia uči matematiko, v Maliju se uporablja za trening bralne pismenosti, v Nigeriji pa po radiu lahko spremljajo prispevke povezane z agrikulturo (Sarmah in Lama, 2017).

Starkey (2004, str.207, 208) opisuje značilnosti dokumentarnega prispevka (kar imamo lahko za izobraževalni prispevek). Pri takih prispevkih gre za navajanje realnih dejstev, pričakuje pa se dovzetno občinstvo. Pri snemanju prispevka je pomembno, da radio pozna občinstvo in kontekst, v katerem se bo prispevek predvajal. To ima pri izdelavi prispevka enako pomembno vlogo kot sama vsebina oz. predmet prispevka. Za izdelavo je potrebna obširnejša priprava in raziskovanje tematike. Prispevek mora imeti določeno strukuro, ki mora biti preprosta in logična, saj je cilj privabiti občinstvo, ki posluša že od začetka prav tako kot občinstvo, ki začne poslušati sredi prispevka. Poslušalci naj vedno vedo, v katero smer teče prispevek, tisti, ki začnejo poslušati kasneje pa se morajo hitro orientirati, saj se bodo drugače odločili za drug program.

Prednost izobraževalnih radijskih oddaj je predvsem v tem, da lahko dosežejo veliko množico ljudi naenkrat. Te množice radio ne diskriminira po rasi, religiji, starosti itd., prav tako ni pomembno kje živiš in ali imaš prevoz do kraja izobraževanja. Za izobraževanje prek radia je potreben poleg radia le poslušalec oddaje. Pri drugih oblikah izobraževanja, recimo šolah, se zaradi prej naštetih diskriminacij, prevoznih ovir, večajo neenakosti med različnimi družbenimi sloji (Kuyucu, 2016, str. 229).

Izobraževanje preko radijskih postaj je torej nekaj, kar je omogočeno vsem, ne glede na to, kje posameznik živi, katerega spola, rase ali starosti je.

Literatura:

Bernard, S. (2000). Studying radio. New York: Oxford University Press.

British Broadcasting Corporation. (b. d.). Dostopno prek https://www.bbc.co.uk/aboutthebbc/ 

Kuyucu, M. (2016). The Functions of Radio and Their Future in the Evolving Radio Brodcasting. The Journal Of Academic Social Science Studies, 43(1), 221-241.

Pirc, T. (2005). Radio: Zakaj te imamo radi. Ljubljana: Modrijan.

Sarmah, B. in Lama, S. (2017). Radio as an Educational Tool in Developing Countries: Its Evolution and Current Usages. Predstavljeno na International Conference on Developmental Interventions and Open Learning for  Empowering  and Transforming  Society, Guwahati, India, 16.-17. december. Dostopno prek https://www.researchgate.net/publication/322355675_Radio_as_an_Educational_Tool_in_Developing_Countries_Its_Evolution_and_Current_Usages

Starkey, G. (2004). Radio in context. New York: Pelgrave Macmillan.

Prejšnji članekJutranji program
Naslednji članekRadio Študent kot študentski radio