V Občini Lenart se dve leti pred koncem obstoječe finančne perspektive z nostalgijo spominjajo prejšnje, ko so lahko večino evropskih finančnih sredstev porabili za infrastrukturne projekte. V finančni perspektivi 2014–2020 pa Evropska unija sofinancira predvsem »mehke projekte«, ki ne olajšajo vsakodnevnega življenja občanov, zato si želijo, da bi lahko v prihodnji perspektivi več evropskih sredstev porabili za investicije. A dejstvo je, da bodo slovenske občine dobile manj evropskega denarja.
V obstoječi finančni perspektivi 2014–2020 je Evropska unija Sloveniji namenila 420 milijonov evrov. Razvitejši zahodni kohezijski regiji s štirimi statističnimi regijami pripada 133 milijonov evrov, manj razviti Vzhodni Sloveniji, ki vključuje šest statističnih regij, pa 287 milijonov evrov. Po podatkih projekta Govoriš kohezijsko? so bile do konca lanskega septembra pri črpanju evropskih sredstev za občinske projekte najuspešnejše občine Ljubljana, Dravograd, Kamnik, Postojna in Žužemberk.
Največ evropskega denarja za »mehke projekte«
Čeprav občine, ki so pri črpanju evropskih sredstev najuspešnejše, porabijo ta denar tudi za velike infrastrukturne projekte, predvsem na področju oskrbe s pitno vodo ter odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda, na Občini Lenart in v Razvojni agenciji Slovenske gorice poudarjajo, da se je Slovenija v obstoječi finančni perspektivi od investicijskih projektov usmerila predvsem v »mehke projekte«, kot so prireditve in delavnice. »V prvih letih izvajanja tega evropskega proračuna pa se je izkazalo, da Sloveniji samo z mehkimi vsebinami ne bo uspelo učinkovito porabiti razpoložljivih sredstev, zato je konec leta 2017 z Evropsko komisijo uskladila spremembo operativnega programa in nekoliko odprla vrata regijskim infrastrukturnim projektom,« razlaga Tanja Vintar, direktorica Razvojne agencije Slovenske gorice. Lenarški župan Janez Kramberger pa ugotavlja, da je Občina Lenart v prejšnji in zdajšnji finančni perspektivi počrpala bolj ali manj vsa evropska sredstva, ki so ji bila na voljo, a opozarja, da jih je bilo premalo namenjenih infrastrukturnim projektom. »V finančni perspektivi 2014–2020 smo s sofinanciranjem Evropske unije omogočili izgradnjo nove industrijske cone in čistilne naprave. Z evropskimi sredstvi smo sofinancirali tudi številne projekte, med njimi tudi tiste v okviru čezmejnega sodelovanja, ki jih koordinira Razvojna agencija Slovenske gorice,« poudarja župan in dodaja, da so zaradi usmerjenosti obstoječe finančne perspektive k financiranju mehkih vsebin evropska finančna sredstva porabili tudi za uprizoritve dramske igre Črni križ pri Hrastovcu, kulturni program prvomajskih pohodov na Zavrh ter poletne in božično-novoletne kulturne prireditve.
Kolesarske steze – največji »evropski« projekt v Slovenskih goricah
»V pripravi je projekt Kolesarske povezave na območju Območnega razvojnega partnerstva Slovenske gorice, ki bo na osnovi potrditve Dogovora za razvoj Podravske regije sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Gre za največji projekt območja, ki vključuje 11 občin, Razvojno agencijo Slovenske gorice in Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo,« pojasnjuje Tanja Vintar, direktorica Razvojne agencije Slovenske gorice. Lenarški župan Janez Kramberger pa ob tem dodaja, da so v Lenartu o tem skupnem projektu aktivno razmišljali tudi med lansko prenovo prometne infrastrukture v središču mesta, ko so več prostora namenili kolesarjem. Sistem kolesarskih poti, ki bo stal nekaj več kot 15 milijonov evrov, bo občine s severa, juga, vzhoda in zahoda Slovenskih goric povezal z Lenartom.
V naslednji finančni perspektivi manj evropskega denarja zaradi brexita
Zaradi letošnjega izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije bo evropska kohezijska politika v prihodnji finančni perspektivi manj radodarna. Po poročanju Multimedijskega centra RTV Slovenija bo naši državi v finančni perspektivi 2021–2027 pripadlo devet odstotkov manj evropskih sredstev. Prav tako se bo povišal BDP slovenskih kohezijskih regij, kar naj bi Vzhodno Slovenijo iz skupine manj razvitih regij uvrstilo med prehodne. A lenarški župan opozarja: »Naši občani tega razvojnega napredka ne čutijo. Že v tej finančni perspektivi se nismo dobro izpogajali, v prihodnje pa bomo postavljeni pred dejstvo, da bo evropskega denarja manj, kar bo povzročilo še večje probleme v delitvi tega denarja med vzhodno in zahodno kohezijsko regijo.« Ob tem še dodaja, da se je ljubljanska mestna občina z okoliškimi občinami uspešno dogovorila o delitvi evropskega denarja in da je tudi vlada Mira Cerarja namenjala več pozornosti osrednjeslovenskemu območju, medtem ko so bili dogovori med župani občin na severovzhodu Slovenije večinoma neuspešni, sestankov pa se niso udeleževali niti pristojni ministri prejšnje vlade.
Koncesija za igralnico kot nadomestilo za evropska sredstva?
Občina Šentilj, ki je po številu prebivalcev primerljiva z lenarško občino, je zaradi igralnice upravičena do koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo. Po besedah lenarškega župana je zaradi te koncesije šentiljski občini veliko lažje izpeljati številne razvojne projekte, saj lahko denar, ki ji ga prinaša koncesija, porablja za investicije in pri tem ni tako odvisna od evropskih sredstev. Šentiljski župan Štefan Žvab je potrdil, da jim koncesija za prirejanje posebnih iger na srečo, ki vsako leto občinsko blagajno napolni z 1,6 milijona evrov, olajša izvedbo razvojnih projektov.