»Zjutraj vstanem, grem na wc in odprem Tinder. Je kot neko kratkočasenje, včasih ga odprem na avtobusu ali med kosilom, da se ne dolgočasim.«
Industrija zmenkovanja in aplikacij eksponentno hitro spreminja način spoznavanja novih ljudi na več razsežnostih, spreminja pa se tudi način komuniciranja med ljudmi. Pogojevanja je med nami vedno manj.
Tinder, OkCupid, Coffee meets bagel, Grindr, Badoo, Bumble in številne druge spletne aplikacije danes ljudem omogočajo hiter dostop do iskanja, izbiranja in spoznavanja novih ljudi. Najbolj znana aplikacija Tinder ima 50 milijonov uporabnikov in kar 10 milijonov rednih, aktivnih uporabnikov. Z vsemi aplikacijami se sicer zmenkovanje in spoznavanje ljudi zelo olajša, vendar kaj točno to pomeni za odnose med ljudmi?
Sami začetki ustvarjanja aplikacij za spoznavanje ljudi izvirajo iz LGBTQ+ manjšin, saj je bilo tako iskanje ljudi z enakimi interesi in preferencami veliko lažje, a kmalu se je uporaba razširila na vse manjšine in večine. Izbire ne manjka, Grindr in Her za istospolno usmerjene, Jswipe za jude, Muzmatch za muslimane, Bumble za pogovore, kjer ženske prevzamejo iniciativo, Okcupid, kjer na podlagi vprašalnikov izračunajo ujemanje, in še in še, vsi omogočajo ljudem optimalne pogoje za najlažje spoznavanje ljudi. Ravno čez ta proces olajšanja in navidezne velike izbire, pa se je način komunikacije in dojemanja spoznavanja potencialnih partnerjev spremenil.
Kreatorji aplikacij trdijo, da se tako imenovana ‘ekonomija razmerij’ ni spremenila, ljudje še vedno iščejo iste stvari (partnerstvo, družbo, ljubezen, spolno zadovoljitev), spremenil se je le način, kako le-te iščejo. Vendar psihologinja iz Harvarda Holly Wood trdi, da so se odnosi in interakcije korenito spremenili.
»Ker imajo ljudje občutek, da se pogovarjajo z neznancem, ne čutijo potrebe po prijaznosti. Če greš na kavo z bratrancem od prijateljice, imaš vseeno večjo iniciativo, da si prijazen, saj obstaja povezava med vama.«
Med anketiranjem uporabnikov aplikacij pa je Wood tudi ugotovila, da je čas, katerega so prej porabili za zmenkovanje, sedaj nadomestil čas, med katerim uporabljajo te aplikacije in iščejo ljudi.
Zakaj potem sploh iskati na aplikacijah, kjer velja, da so negativne izkušnje pogostejše?
»Imela ga je prijateljica, pa je zgledalo je zanimivo, želela sem se prepričati, če so ti slabi pogovori res univerzalna izkušnja,« pravi uporabnica, ki je pred kratkim aplikacijo Tinder kar deaktivirala. » Ostala pa sem na njem, ker mi je prijala pozornost. Sama sebi sem želela dokazati, da sem odprta in da dajem ljudem možnost, da me spoznajo,« še dodaja, na vprašanje zakaj profila ni kar takoj odstranila.
Prav tako pa je bila opravljena raziskava, ki je vprašala preko 9 tisoč študentov, ki aktivno uporabljajo Tinder, zakaj sploh ga uporabljajo? Razmerje išče manj kot 5% anketirancev, kar 45% pa jih trdi, da uporabljajo aplikacijo za hiter dvig samozavesti. Skoraj nek nov fenomen, kjer ljudje uporabljajo te aplikacije za hitro dozo potrditve, ne glede na izid ujemanja.
Prav tako pa vse te aplikacije uporabnikov dajejo občutek velike navidezne izbire. Vlaganje energije v pogovore in spoznavanja se zdi skoraj brezsmiselno, ker je vedno občutek, da obstaja nekdo boljši, lepši, bolj prijazen, bolj izobražen, bolj smešen. »Ko odprem Tinder, imam občutek, kot da imam pred seboj katalog izbire potencialnih partnerjev, kot izdelki, med katerimi si izberem, kateri mi najbolj ustreza na prvi pogled. Nato pa še pogledam specifikacije in se odločim,« smeje dodaja ena izmed uporabnic. S tem se tudi veča komponenta zahtev in brezpogojnosti, saj velja nek občutek, da če se nekdo ne bo strinjal z našimi pogoji, se bo pa nekdo drug, saj nas je le 8 milijard. Posledično je toleranca za napake skoraj neobstoječa, prav tako pa iskrenosti upada. Vsak se na svojem profilu prikaže v svoji najboljši luči, morda skoraj neresnični. Omejeno število znakov za opis in omejena količina slik uporabnike prisilijo v izbiro superlativov in umeten blišč, ki ujame oči drugih. Psi dokazano povečajo število ‘lajkov’, vsi radi hodijo v hribe, so aktivni, zdravi in radi berejo, poudarjajo svoj humor, sproščenost in željo po avanturah. Vse zato, da lahko nekdo v sekundi preceni, če bi bil z nami do konca svojega življenja? Praktično kot produkti se predstavljamo neznancem, za katere sploh ne vemo kakšne standarde ali željene lastnosti imajo.
Psihoterapevtka Katja Knez Steinbuch, ki svoje delo opravlja kot družinska terapevtka in terapevtka za pare pa dodaja, da je število ljudi, ki varajo, zadnja leta v porastu. »Ljudem dajo te aplikacije tudi opcijo pobega. Ali bežijo pred partnerjem, ki jih ne ceni, ali pa jih mami skušnjava, saj so sedaj opcije veliko širše,« dodaja Katja, ki pa je tudi mnenja, da so te aplikacije velik dvorezen meč. »Ljudje si tu ustvarijo neko virtualno identiteto, ki sicer lahko nekatere žrtve velike zlorabe reši, drugim pa omogoča, da se izogibajo realnosti.« Dodaja, da je to tudi pospešilo skakanje ljudi iz ene zveze v drugo, istočasno pa je zmanjšalo občutek zaupanja med ljudmi, saj druge osebe sploh ne poznamo dobro. »Ljudje sedaj načenjajo zvezo z nekim ustvarjenim idealom, še preden dodobra človeka poznajo, zato pa je število ločitev in prešuštev tudi toliko večje.«
»Tudi če pogovora ni, mi vsaj nudi zadovoljstvo dejstvo, da sem bila temu človeku dovolj všeč, da me je izbral,« pravi študentka Fakultete za Družbene vede Maja, ki je redna uporabnica aplikacije Tinder.
Dejanski zmenki, ki se odvijejo kot posledica uporabe teh aplikacij, pa so v zelo nizkih odstotkih. V anketi v ZDA, na katero je odgovorilo preko 3800 študentov, so ugotovili, da je le 28% ljudi šlo na dejanski zmenek, z ljudmi, ki so jih spoznali preko tindra.
Pa so vsaj ti redki zmenki po pričakovanjih?
»Ne. Večino časa energija v živo sploh ni podobna energiji, ki je bila med nama med samim pogovorom na aplikaciji. Po ‘chetu’ smešen in zabaven, v živo komaj spregovori,« dodaja Maja. Prav tako obstaja možnost tako imenovanega ‘Catfishinga’, kjer si posameznik iz slik sploh ni podoben, »Zgodilo se mi je že, da si sploh ni bil podoben. In sedaj naj sedim še eno uro na kavi s človekom, ki mi sploh ni privlačen in se mi že od začetka laže?« dodaja Maja.
Profesor Gery Karantzas z Deakinske Univerze za Psihologijo pa dodaja, da smo do ljudi, ki jih spoznamo preko spleta tudi bolj kritični: »Iščemo slovnične napake, analiziramo stvari, ki jih rečejo, precenjujemo če so avtentični, in če so to sploh ljudje s katerimi bi bili v zvezi.« Kar na uporabnike spet nalaga odgovornost, da so popolni. »Skozi stoletja socializacije smo se naučili brati obrazno in telesno govorico, preko spleta to ni mogoče, zato so pogovori toliko težji in strožje ocenjeni,« pa dodaja, v zagovor strogosti do pogovorov.
Ni pa vse tako črno, od ustvaritve Tindra, se je odstotek novih zakonov v ZDA dvignil za 33%, prav tako pa dajejo aplikacije ljudem možnost spoznavanja izven svojih socialnih krogov. Prav tako dajejo te aplikacije ljudem, ki niso ekstroverti možnost lažjega spoznavanja in navezovanja stikov. Raziskave pa tudi kažejo, da naj bi celo zakoni ljudi, ki so se spoznali preko spleta, trajali dlje in bili bolj kvalitetni.
Aplikacije so torej zagotovo fundamentalno spremenile naš pogled na razmerja in spoznavanje novih ljudi, ter naše dojemanje le teh. Če gledamo statistiko zvez, se je procent uspešnih dvignil, ampak je na račun plitkosti in nizkotnosti v pogovorih pred tem, res vredno?
