V času upoštevanja ukrepov zaradi hitrega širjenja koronavirusa smo vsi ljudje primorani ostati doma in veliko dejavnosti se je zaprlo oziroma ukinilo. Ena izmed najbolj prizadetih panog je zagotovo kultura, saj se na tem področju ne dogaja oziroma ne odvija praktično nič. Kulturniki in ustvarjalci se morajo v teh časih znajti sami in iskati nove načine za ustvarjanje. Stand up komik Gašper Bergant se s stand-upom ukvarja že 8 let in tudi v teh časih njegov humor in šale ne morejo ostati neme. Skupaj z dobrim prijateljem Žanom Papičem sta med koronakrizo za slovensko občinstvo, ki je v teh temnih in nezanimivih časih željno zabave, ustvarila podkast z naslovom Fejmiči. Ogledi in priljubljenost podkasta iz epizode v epizodo občutno narašča, čeprav sta mlada komika glede tega zelo skromna in se ne hvalita. Oba v številnih epizodah Fejmičev velikokrat poudarita, da na začetku nista ciljala na veliko gledanost.
V enourni pogovorni oddaji Fejmiči se mlada komika dotakneta številnih aktualnih tem, glavni del podkasta pa so njuni znani ali manj znani sogovorniki, iz katerih želita izvedeti vse o njihovem življenju. V pogovorih sta brez sramu in zelo direktna, kar je bistvena značilnost in razlika od ostalih tovrstnih podkastov. “Začela sva s stand upi, poskusila na televiziji in ugotovila, da je najboljše biti sam svoj šef,” za Večer pove 31-letni Zgornjesavinjčan in doda, da je to eden ključnih razlogov za nastanek podkasta. Bergant je pred tem v dolgih osmih letih deloval na številnih področjih. Sodeloval je na »žaru« Vida Valiča, pisal je skeče za Vid in Pero šov in v glavnih vlogah ustvarjal v oddaji Skečoholiki.
Bergant je svojo komično kariero začel v svojem rojstnem kraju, v Lučah, kjer je v smeh spravljal svojo družino in prijatelje. Sam se je sicer v mladostniških letih v intervjuju za Avtomoto označil za tiho osebo, toda takrat, ko je kaj povedal, je bilo smešno. Že kot dijak je hitro zapustil domač kraj, saj je šolo obiskoval v Ljubljani, na Škofijski klasični gimnaziji. Nato mu študentska leta, kar zadeva študija niso šla od rok. Poizkusil je tako Fakulteto za arhitekturo kot za grafično oblikovanje, vendar se je v teh letih raje posvečal humorju. Velikokrat je stresal šale na svoj slab študijski položaj in humor ga je med stresnimi šolskimi obveznostmi razbremenil. »Že na sprejemnem izpitu na Fakulteti za arhitekturo sem ugotovil, da preprosto vem več o humorju kot o arhitekturi«, se je v intervjuju še pošalil neuspeli študent. Za Berganta je značilno njegovo savinjsko narečje. »Neko obdobje se ga je želel celo znebiti«, pove njegov nekdanji cimer Žan Papič, a ta značilnost po njegovih besedah naredi Berganta boljšega komika. Na začetku kariere mu je veliko ljudi dejalo, naj omili svoj naglas, toda Zgornjesavinjčan ga je obdržal in postal mnenja, da moraš ostati zvest samemu sebi in biti to, kar si. Žan Papič opisuje Berganta v prvih nastopih v karieri kot osebo, z pomanjkanjem samozavesti in smešnim izgledom: »Njegovi prvi nastopi z dolgo mastno frizuro in smešnimi tankimi očali so se spremenili v bradatega moža z intelektualnimi špegli in samozavestno držo.« Prelomnica v karieri je bila po mnenju bivšega cimra uspešen nastop pred Cvetličarno na festivalu Bežigrada. Po tem nastopu so vsi, ki so vključeni v stand up spoznali, da gre za dobrega komika. Skozi čas, ko je spoznaval Berganta je opazil tudi spremembo: »Nekje vmes je postal zelo samozavesten in vse manj potrebuje potrditev, da je dober, česar se zaveda že sam in mislim, da je to zdravo za človeka,« je zaključil .
V podkastu Fejmiči se sovoditelja ne vidi in lahko sedita, saj gre za pogovorno oddajo, kar bi Bergantu včasih, ko ni bil tako gibljiva oseba, bolj koristilo. »Po mojem mnenju ni ravno najbolj gibljiv, a to popravlja. Včasih je stal cel nastop na istem mestu. Mikrofona sploh ni dal s stojala. To je recimo popravil v zadnjih letih,« pravi Papič. Pri nastopih pa je vedno zelo avtentičen, direkten in originalen. V njunem novem podkastu pa najbolj pride do izraza Bergantova največja vrlina, ki jo Papič izpostavi kot prvo: »Brutalno je iskren in ni ga sram.«
Izpostaviti je potrebno črni humor 31-letnega komika. »Spomnim se izbora stand up komik leta, kjer je dan po temu, ko je študentka padla z bloka v rožni dolini imel šalo, da nismo izgubili ravno najbolj inteligentne študentke, če se ni navadila v štirih letih bruhat skoz okno. Smrtna tišina, ampak za komike je to najbolj smešno,« opiše sovoditelj podkasta. Za Berganta samocenzura ne obstaja, saj znova in znova želi preizkušati material, predvsem na »odprtih mikrofonih«. »V vsaki temi poskušam najti smešne elemente. Iz vsake tragedije je mogoče potegniti tudi humoristični vložek,« pove v intervjuju Avtomoto.
Zelo rad se vrača domov, v Luče, kjer obožuje naravo. Velikokrat se opravi gobarit in ko je doma, pomaga v hlevu, predvsem takrat, ko so koline, saj je mesarstvo njegova druga strast. Njegovega humorja domači ne razumejo in jim ni preveč smešen, na trenutke se jim zdi tudi žaljiv. Vendar ga spremljajo in podpirajo pri njegovi karieri. Biti komik ni tako preprosto, kot se zdi na odru ali podkastu. Šale je potrebno konstantno negovati in si zapisovati nove ideje. »Včasih moraš pač tvegati. Ko preizkušam nov material, nikoli ne morem z gotovostjo vedeti, ali ga bo občinstvo dobro sprejelo,« prizna Bergant in v intervjuju doda, da mora biti komik na trenutke pripravljen tudi na »trplenje«.
Gašperju in Žanu v podkastu zagotovo pripomore njun odličen medsebojni odnos, saj sta že veliko preživela skupaj. »Gašper skrbi za cimra, rad kuha, drži higieno in zelo je uvideven,« prizna Papič o bivšem bivanjem z Bergatom. Vse to naredi podkast drugačen od ostalih in s Fejmiči še dolgo ne nameravata odnehati.
G. K.
