Na poljske ulice je od oktobra lani v znak protesta odkorakalo okoli 430.000 ljudi. Glavni razlog je bila razsodba ustavnega sodišča, da je splav tudi ob hudih deformacijah zarodka, vključno z Downovim sindromom, protiustaven. Prav tako so protestniki izražali splošno nezadovoljstvo s trenutno vladajočo stranko Zakon in pravičnost (PiS), ki se je na vrh povzpela leta 2015 in že naslednje leto poskušala zamejiti ženske pravice do splava, a si je ob burnem odzivu prebivalstva premislila. Takrat se je ustanovilo družbeno gibanje zapravice žensk, All-Poland Women’s Strike (poljsko Ogólnopolski Strajk Kobiet, krajše OSK), ki je po lanskoletni razsodbi navdihnilo kar 410 protestnih akcij po vsej državi. Gibanje se je prek spleta razširilo tudi izven poljskih meja, protesti so se odvijali po številnih evropskih državah in širše. Iz fotografij in posnetkov protestov je razvidno, da je bila večina protestnikov mladih, v svojih dvajsetih letih, nekateri med njimi tudi mlajši, ki do volilne pravice še niso prišli. Tudi sama je protestom sledila prek družabnih omrežji.
Čeprav se mlade v današnjem svetu velikokrat označuje za politično neangažirane ali celo apatične, pa primer Poljske nakazuje drugače. Protesti proti omejevanju pravic do splava so bili najobsežnejši protesti v državi vse od revolucij v letu 1989. Glede na to, da so se dogajali v času pandemije, ko je bilo gibanje državljanov in druženje načeloma omejeno, na oblasti pa stoji vlada z avtoritarnim režimom, so protestniki uporabljali ključno orodje, ki jim je pomagalo doseči omenjene rezultate: »Družabna omrežja so odigrala pomembno vlogo pri organizaciji protestov in širjenju informacij,« je povedala Karolina, 24-letna Poljakinja in dodala, da bi se ljudje brez njih težko zbrali in organizirali v tako velikem številu.
Povezovanje prek družabnih omrežji
»Veliko poljskih medijev, predvsem na televiziji, je proteste prikazovalo kot nekaj slabega, neumnega in nevarnega,« je o razmerah povedala 24-letna Magda. Na proteste jo je povabila prijateljica aktivistka, nadaljne informacije pa je spremljala prek družabnih omrežji, ki so za razliko od medijev nudila veliko več informacij. Tam so se začele razvijati številne skupine in profili, ki so širili informacije, ozaveščali in pozivali k protestom. Na Facebooku se je več kot 500 tisoč ljudi pridružilo strani Ogólnopolski Strajk Kobiet, na instagramu pa približno 497 tisoč uporabnikov sledi profilu @strajk_kobiet. Popularen je postal ključnik #strajkkobiet, ki je označeval protestniške vsebine predvsem na Twitterju, Facebooku in Instagramu. »Ko so v državi prepovedali proteste, smo si morali izmisliti drugačna poimenovanja. Na družabnih omrežjih so se pojavili številni dogodki, imenovani »spacery« (sl. sprehodi),« je povedala Magda.
Mladi so se znašli na nove načine
Prepoznaven simbol tako fizičnih kot tudi spletnih protestov je postala rdeča strela, ki so jo sploh mladi, pa tudi starejši dodajali na svoje profilne slike in si jo risali na roke in obraz. Nastala so tudi oblačila ter maske s protestnim potiskom. Kot so poročali na spletni strani OpenDemocracy, so se mladi znašli na številne nove načine. »V Gdansku, Poznanju, Krakovu in Varšavi so mladi protestniki uporabili tehno glasbo za spremljavo svojih pohodih, kar je na poljskih demonstracijah povzročilo redek pojav – ples,« so zapisali. Poleg tega so se zbirali na kolesih ter motorjih in se v znak protesta množično vozili po ulicah, izvirni protesti so se dogajali tudi za noč čarovnic z napisi »Trick or free choice« (sl. trik ali svobodna izbira). Večino dogovorov za protestna dejanja pa so sklenili ravno na družabnih omrežjih.
Še ena izvirna gesta protesta je prirejena uspešnica Erica Prydza z naslovom »Call on me«. Protestniki so jo spremenili v pesem z naslovom »Jebać PiS«, pogost vzklik na protestih, ki so ga na televiziji zaradi preklinjanja velikokrat prikazovali kot **** ***. Pesem je z množičnim deljenjem na družabnih omrežjih dosegla čez 9 milijonov ogledov in pritegnila številne mlade.
Sociologinja in antropologinja dr. Magdalena Muszel je za poljski lokalni časopis Dziennik Bałtycki razložila, da gre za odgovor mladih protestnikov, zapisan v jeziku memov, pesmi, šolskih branj, video igric, filmov in televizijskih serij. Memi so za mlade vir informacij, komentarji resničnosti. Mnogi protestniki niso samo pasivni prejemniki takšnih vsebin, ampak tudi aktivni ustvarjalci. Skozi meme kreativno in svobodno izražajo svoja mnenja in se zanašajo na njihovo popularnost, da se delijo in širijo prek družabnih omrežji.
Na plakatih na ulicah in na objavah na socialnih omrežjih so se znašli številni humorni zapisi proti vladi, kot npr. »upam, da stopite na lego kocko«, »želim si, da bi lahko splavila našo vlado« in »tako hudo je, da so prišli celo introverti«. Na podlagi protestniških plakatov je Michał Berger kasneje ustvaril posebno digitalno pisavo – vsaka črka in znak prihajata s plakatov z različnih delov Poljske.
Spletni protesti v času pandemije igrajo pomembno vlogo
O pomembnosti spletnega dogajanja v času protestov je spregovorila tudi Dominika Kasprowicz iz gibanja Ogólnopolski Strajk Kobiet. »Mislim, da so spletni protesti enako pomembni – mogoče zdaj, v času pandemije še bolj,« je povedala za spletni portal genderit.org in dodala, da so poljski državni mediji trenutno glasilo vlade, kar pomeni, da so informacije o protestih za pravice žensk skrite ali diskreditirane. Zato je internet v tem obdobju zelo koristen vir informacij. Skupina Ogólnopolski Strajk Kobiet si na družabnih omrežjih in njihovi spletni strani poleg ohranjaja stika s podporniki prizadeva za obveščanje Poljakov o aktualnih razmerah in dogodkih, ne da bi se zanašali na medije. »Resnično širimo glas in mislim, da je učinkovit, ker ljudje prihajajo na proteste in ostajajo obveščeni,« je še povedala.
