Epidemija koronavirusa je v zadnjem letu močno vplivala na naše vsakdanje življenje. Število socialnih stikov se je drastično omejilo, še posebej oteženo pa je bilo spoznavanje novih ljudi. Ker pa smo ljudje socialna bitja in potrebujemo bližino drug drugega, je bilo, sploh v obdobju socialne izolacije, moč zaznati velik porast v uporabi spletnih strani in aplikacij za zmenke. Vse pa vendarle ni tako nedolžno, saj tovrstne strani ne uporabljajo zgolj naši potencialni partnerji, temveč tudi spletni goljufi. Njihov namen pa je s pomočjo čustvenih in psiholoških manipulacij žrtve materialno oškodovati ter čustveno zlorabiti.
»Verjela sem, da sva sorodni duši,« mi s tresočim glasom pove sogovornica srednjih let, ki želi ostati anonimna, s tovrstnim tipom spletne prevare pa se je srečala lansko leto, sredi prvega vala epidemije. Ljubezenska prevara se je začela tako kot navadno vse – na spletnem portalu za zmenke, v njenem primeru na portalu Twoo, je spoznala šarmantnega moškega srednjih let. Ker je portal uporabljala že dalj časa, ji spoznavanje tujcev ni predstavljalo nič nenavadnega. Predstavil se ji je kot Američan, ki je po poklicu vojak in je trenutno na misiji v Afganistanu. Povedal ji je tudi, da je vdovec in da ima desetletnega sina, ki z varuško prebiva v Ameriki. Dopisovala sta si več ur na dan, več mesecev, pogosto pa ji je pošiljal tudi slike, ki so bile ukradene z interneta. Moški je že kmalu izrazil željo, da bi rad prišel živeti v Slovenijo, vendar pa se je na začetku skliceval na pandemijo koronavirusa. »Takoj ko bo konec kriznih razmer, bom dal prošnjo za upokojitev in s sinom prišel do tebe,« je ves čas objubljal, pojasni sogovornica. Na začetku poletja je končno prišel dan, ko ji je sporočil, da so se razmere nekoliko umirile in da bo kmalu imel možnost videti sina ter njo. »Bila sem zelo srečna, saj sem komaj čakala, da ga bom videla v živo ter končno imela sina, ki sem si ga že od nekdaj želela,« nadaljuje sogovornica. Vendar pa je moral moški pred upokojitvijo še na zadnjo misijo za mesec dni, zato jo je prosil, če ji lahko pošlje paket s svojimi osebnimi stvarmi, denarjem, dokumenti in medaljami, ki jih ni želel izgubiti. Sogovornica mu je želela napraviti uslugo, zato je na to pristala ter mu poslala svoje podatke. Nekaj dni za tem je prejela sumljivo elektronsko sporočilo, v katerem so od nje zahtevali 2500 evrov za plačilo carine. Ko je moškega kontaktirala, se ji je opravičil in ji večkrat zatrdil, da ni vedel, da bo morala plačati carino. Obljubil ji je, da ji bo denar vrnil takoj, ko bo prišel v Slovenijo. »Verjela sem mu in znesek plačala,« mi nato razloži sogovornica. Nekaj dni kasneje je prejela klic, ki naj bi bil iz mednarodne carinske postaje, da mora plačati še dodatnih 8000 evrov za paket, saj so v njemu našli milijon evrov. Sogovornici se je situacija začela zdeti sumljiva, zato tega zneska ni plačala. »Nato so se začeli psihični pritiski,« pove. »Pisal mi je večkrat na dan in me obtoževal, da bo zaradi mene izgubil ves denar ter osebne stvari, ki mu ogromno pomenijo.« Ko sem mu več tednov zapored zatrjevala, da denarja za plačilo paketa resnično nimam, je z mano prekinil vse stike. »Bila sem izredno razočarana in prizadeta, saj sem se resnično navezala nanj,« zaključi.
To pa je le ena izmed zgodb žrtev, ki so bile prevarane s strani spletnih kriminalcev. Žal pa se mnoge med njimi končajo še precej huje ali celo usodno. Ena takšnih je zgodba 68-letne babice, ki je v začetku oktobra lani storila samomor. Izkazalo se je, da je v spletni ljubezenski prevari izgubila več kot 30.000 evrov. Na Nacionalnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT mi pojasnijo, da je tovrstnih ljubezenskih prevar v primerjavi z drugimi spletnimi goljufijami, ki jih dnevno obravnavajo, sicer precej manj, vendar pa gre tukaj za mnogo višja finančna oškodovanja, kot pri drugih vrstah internetnih goljufij. V Sloveniji gre praviloma za zneske, ki so višji od 10.000 evrov, obravnavali pa so tudi že primer, ko je oseba v ljubezenski goljufiji izgubila več kot 100.000 evrov. Kljub temu pa mednarodni podatki kažejo, da se v zadnjih letih število prevar in finančnih oškodovanj posameznikov po svetu povečuje, še posebej pa je naraslo v času pandemije koronavirusa, ko se je močno povečalo število uporabnikov spleta ter njihov čas za ekrani, s tem pa tudi število potencialnih žrtev. Podatki iz ZDA (FTC – Federal Trade Comission) kažejo, da so izgube na področju spletnih ljubezenskih prevar v letu 2020 dosegle rekordne 304 milijone dolarjev, kar je približno 50 procentov več, kot so jih zabeležili v letu 2019. Tudi BBC poroča, da so se izgube zaradi tovrstnih goljufij v letu 2020 v Veliki Britaniji povečale za kar 20 odstotkov v primerjavi z letom 2019.
Ravno tako pristojni opozarjajo na to, da so pereče razmere v času pandemije za izurjene spletne kriminalce predstavljale odlično priložnost, da si izmislijo nove izgovore, zakaj potrebujejo denar in zakaj ne morejo izpolniti svojih obljub, kar smo lahko videli tudi na primeru sogovornice. Na Nacionalnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT sicer v prejšnjem letu niso zaznali veliko večjega porasta prijav spletnih ljubezenskih prevar, saj so jih prejeli 45, v primerjavi z letom 2019, ko je bilo tovrstnih prijav 40. Vendar pa ob tem opozarjajo na to, da te številke še zdaleč ne odražajo dejanskega stanja, saj ne gre za realno število tovrstnih primerov. Gre namreč za občutljive teme, o katerih žrtve ne rade poročajo, zato mnoge zlorabe ostanejo med štirimi stenami ali celo zgolj med posameznikom in monitorjem. Dr. Veronika Podgoršek, doktorica znanosti iz področja družinske in zakonske terapije in psihoterapevtka pojasni, da mnogo žrtev prijave ne odda zato, ker jih spremlja občutek sramu, ravno tako pa menijo, da jih drugi ne bi razumeli. Poleg tega se žrtve počutijo nemočne, saj pogosto prijava na lokalni policijski postaji nima nobenega učinka. Center SI-CERT pojasni, da se sled za denarjem zaradi plačil preko sistemov Western Union ali Moneygram hitro izgubi, goljufi pa prihajajo iz podsaharskih držav Zahodne Afrike, v večini iz Nigerije, kjer naša policija nima nikakršnega vpliva, njihovi organi pregona pa tako početje po tihem tolerirajo. Za izdelano kuliso tako v resnici poteka organiziran kriminal, ki se širi po družbenih omrežjih in spletnih straneh za iskanje zmenkov. Ta pa ni usmerjen zgolj na ženske z zgodbami o šarmantnih moških z uglednimi in pomembnimi poklici, pač pa spletni prevarantje prežijo tudi na moške, katerim poskušajo »prodati« zgodbe o ruskih lepoticah, ki si želijo ustvariti novo življenje v Sloveniji. Prevarantje ob tem uporabljajo spletne prevajalnike, saj se želijo čim bolj približati žrtvi in z njo vzpostaviti občutek zaupanja, zaradi česar pa so njihovi stavki pogosto zapisani v polomljeni slovenščini. Center SI-CERT opozarja, da je to prvi znak, po katerem lahko spoznamo, da gre za spletno prevaro. Ravno tako spletni goljufi žrtvam pogosto pošiljajo fotografije in skenirane potne liste, da ustvarijo bolj verodostojno zgodbo, vendar pa gre pri tem za ukradene slike iz interneta, zaradi česar na SI-CERT opozarjajo, da je ključno fotografije preveriti s pomočjo različnih iskalnikov slik. Pozorni moramo biti tudi na to, če kdo od nas zahteva nakazilo denarja preko plačilnih sistemov, kjer sledenje prejemniku nakazila ni možno, kot je na primer sistem Western Union.
S tem, ko je splet v času pandemije koronavirusa za nas postal nepogrešljiv in ključen za nadaljevanje akademskih in službenih obveznosti, pridobivanje informacij, ohranjanje medsebojnih stikov in nenazadnje tudi za razvedrilo, je tako še bolj pomembno, da se na spletu vedemo odgovorno in previdno. Pomembno je ozaveščanje o tovrstnih vrstah spletnih prevar in spodbujanje posameznikov, da o njih spregovorijo. Kot poudari dr. Veronika Podgoršek, moramo žrtve poslušati ter jim ne smemo vzbujati slabe vesti za njihova dejanja. Poudari, da vsakdo izmed nas namreč hrepeni po stiku s sočlovekom in ljubezni. »Ljudje, ki stojijo v ozadju za temi prevarami dobro poznajo psihologijo človeka in se osredotočijo na tista področja, kjer so žrtve najbolj ranljive,« še doda. Zato je ključno, da se zavedamo, da žrtev lahko postane prav vsak izmed nas – le na pravo vabo nas morajo ujeti. NKM
