Ponudba prehranskih dopolnil na trgu v zadnjih letih postaja vse bolj pestra, za njihov nakup pa se odloča vse več potrošnikov. Izjema pri uporabi niso niti otroci in mladostniki. Kot so ugotovili v raziskavi na Univerzi v Ljubljani, se v polovici primerov za uporabo prehranskih dopolnil odločajo po lastni presoji. A ob nepravilnem odmerjanju in uživanju lahko pride do številnih neželenih učinkov. Nadzor na trgu je pri tem precej ohlapen, zato je pred začetkom uporabe posvet s strokovnjakom skorajda nujen.
Direktorat za javno zdravje na ministrstvu za zdravje prehranska dopolnila opredeljuje kot živila, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano. So koncentrirani viri vitaminov, mineralov, aminokislin, maščobnih kislin, vlaknin, rastlin in rastlinskih izvlečkov s hranilnim in fiziološkim učinkom, največkrat v obliki kapsul, pastil, tablet, v vrečkah s praškom, v ampulah s tekočino, v kapalnih stekleničkah in v drugih podobnih oblikah s tekočino in praškom, ki so oblikovane tako, da se jih lahko uživa v odmerjenih majhnih količinskih enotah.
Ponudba prehranskih dopolnil je v zadnjih letih zelo široka. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so pred kratkim izdali znanstveno monografijo o različnih vidikih prehranjevanja prebivalcev Slovenije, v kateri ugotavljajo, da je v zadnjem letu po prehranskih dopolnilih posegala več kot tretjina odraslih. Izjema pa niso niti otroci in mladostniki. Prehranska dopolnila redno uživa kar tretjina mladostnikov, prav tako tretjina dojenčkov in malčkov.
Razširjenost in smiselnost uporabe prehranski dopolnil pri mladostnikih je skupaj s sodelavci raziskovala tudi Katja Zdešar Kotnik, strokovna sodelavka na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, zaposlena v Skupini za antropologijo. V raziskavi, ki je prva in do zdaj edina takšna pri nas, so ugotovili, da v Sloveniji dve tretjini mladih med 14. in 19. letom občasno ali redno uživa vsaj eno vrsto prehranskih dopolnil. Prav tako je zelo pogosta tudi hkratna uporaba različnih skupin prehranskih dopolnil. Za to možnost se odloča kar polovica mladostnikov. Kot pojasnjuje Zdešar Kotnikova, pri redni uporabi prihaja tudi do razlik med spoloma, saj jih redno uživa polovica fantov in tretjina deklet.
Pri mladostnikih, ki se odločijo za uporabo prehranskih dopolnil, je velikokrat v ospredju želja po izboljšanju športne zmogljivosti, boljšem razvoju in delovanju mišic ter izboljšanju imunskega sistema. A pred odločitvijo za nakup in uporabo raznovrstnih dopolnil k redni prehrani je dobro vedeti, kdaj je za primanjkljaj določenega hranila sploh smiselno posegati po prehranskih dopolnilih.
Kdaj v prehrano vključiti prehranska dopolnila?
Človeški organizem med 14. in 19. letom doživlja obdobje intenzivnega razvoja. Zato ne preseneča, da se pri mladostnikih za pravilno delovanje in obnovo telesa povečajo potrebe po raznolikih hranilih. V primerjavi z odraslimi potrebujejo skoraj 80 odstotkov več fosforja, 20 odstotkov več kalcija in vitamina B2, pri dekletih pa se lahko pojavi tudi za do 50 odstotkov večja potreba po železu.
A zdravi posamezniki lahko potrebe po višjem vnosu posameznih hranil in mikrohranil zadovoljijo s povišanim vnosom živil, ki ta hranila vsebujejo, pojasnjuje Zdešar Kotnikova. »Ker je težko vzdrževati red pri zdravi prehrani in rednem gibanju, ljudje radi pozabljajo, da z zdravo uravnoteženo prehrano dobimo v naš sistem dovolj hranil, ki jih potrebujemo.« To velja tudi za otroke in mladostnike.
Izjema je v zadnjem letu pogosto omenjeni vitamin D, ki ga je v hrani zelo malo, zato je njegovo jemanje kot dopolnilo po mnenju Zdešar Kotnikove priporočljivo. Še bolje bi bilo, da bi ga zdravniki tistim, ki ga potrebujejo, predpisovali kot zdravilo, predvsem v mesecih, ko ni dovolj sonca in je bistveno zmanjšana endogena sinteza pod vplivom UV-sevanja.
Uživanje prehranskih dopolnil pa je priporočljivo tudi za posameznike, ki so zaradi alergij ali kakšnega drugega zdravstvenega stanja, prisiljeni iz svojega jedilnika izločati posamezna živila in s tem tudi določene vitamine in minerale, ki jih ta živila vsebujejo. V takšnih primerih je dodajanje prehranskih dodatkov skorajda nujno, a šele po posvetu z osebnim zdravnikom, zdravnikom specialistom ali farmacevtom. In prav tu pri mladostnikih nastopijo največje težave.
V že zgoraj omenjeni raziskavi so namreč ugotovili, da se skoraj polovica mladostnikov za uporabo prehranskih dopolnil največkrat odloči po lastni presoji. Nekateri se za nasvet obrnejo tudi na starše in sorodnike ter trenerje – to še posebej velja za športnike, strokovno presojo pa mladostniki po rezultatih raziskave ocenjujejo kot manj odločilen dejavnik pri nakupu dopolnil.
»Mladi se sami odločijo, da je določeno prehransko dopolnilo ali več njih zanje koristnih, ga kupijo in začnejo z njegovim uživanjem. Težava je, da nakup največkrat opravijo v živilskih trgovinah, kjer kupujejo tudi preostalo hrano, ali v drogerijah in ne v lekarnah, kjer bi jim ob nakupu lahko svetovali farmacevti, ki se morajo na tem področju stalno izobraževati,« opozarja Zdešar Kotnikova. Pri kakršnemkoli dopolnjevanju prehrane s prehranskimi dopolnili ali obogatenimi živili se moramo zavedati interakcij med posameznimi mikrohranili, ki jih zaužijemo v koncentrirani obliki. Ta lahko namreč zmanjšajo absorpcijo katerega izmed drugih prav tako za normalno delovanje človeškega telesa nujno potrebnega hranila. Tega znanja potrošniki – ne samo mladostniki – običajno sami po sebi nimajo, zato je posvet s strokovnjakom pred začetkom uživanja kakršnegakoli dopolnila skorajda nujen. V nasprotnem primeru lahko uporaba prehranskih dopolnil vodi do prekoračitve dnevno priporočenih vrednosti za posamezno mikrohranilo.
Dr. Urška Blaznik iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje poudarja, da je učinkovitost mikrohranil v obliki črke U. »Ko jih je preveč ali premalo se pojavijo težave. Najbolj optimalen vnos je v dolini črke U.«
Prehranska dopolnila niso vedno koristna
Varnost prehranskih dopolnil pomeni, da proizvodi ne vsebujejo snovi, ki bi ob dnevnem odmerku škodila zdravju ljudi. A učinki niso vedno le pozitivni. »Težava je, da se ljudje odločijo za neko prehransko dopolnilo, ker mislijo, da jim bo pomagalo, pa ni nujno res. Če nekdo je preveč enostransko, na primer veliko vitamina C, bo to vplivalo na absorpcijo ostalih vitaminov in mineralov. Dobil bo dovolj enega vitamina, drugega pa premalo. Zaradi pomanjkanja znanja si tako nekateri naredijo več škode kot koristi,« pove Katja Zdešar Kotnik. Uporabniki prehranskih dopolnil so neželenim dogodkom izpostavljeni zaradi posplošenih poveličujočih informacij o prehranskih dopolnilih, posplošenih omalovažujočih informacij o prehranskih dopolnilih, zavajajočih informacij nepristojnih oseb ali pa nezakonitega oziroma nestrokovnega razvrščanja izdelkov. Tem informacijam so zaradi stalne prisotnosti na družbenih omrežjih in svetovnem spletu še posebej izpostavljeni mladi. Ker v povprečju (še) nimajo dovolj znanja o delovanju prehranskih dopolnil, so lahka tarča številnih ponudnikov.
Pogosta težava je tudi, da prehranska dopolnila vsebujejo prekomerno količino določenega hranila. Evropska agencija za varnost hrane ima zato postavljene zgornje varne vnose hranil. Blaznikova razlaga, da imajo v zadnjem času zaradi epidemije koronavirusa veliko dopisovanj s proizvajalci vitamina D. Te v svojih produktih želijo zagotoviti čim večjo količino vitamina, zato se v nekaterih primerih zgodi, da presežejo zgornji varni vnos, ki znaša 100 mikrogramov na dan. Temeljna naloga vitamina D je, da v naše kosti »vgradi« kalcij, a je s prekomernim vnosom učinek lahko tudi obraten. Pri ljudeh so zaznali hiperkalciurijo in hiperkalciemijo, bolezni, pri katerih se kalcij začne izločati iz kosti.
V Sloveniji se s tveganji povezanimi predvsem z uživanjem prehranskih dopolnil (pa tudi drugih obogatenih živil, živil za športnike in novih živil) ukvarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Urejen imajo sistem, imenovan Nutrivigilanca. »Gre za poročilo, dostopno na spletu, ki ga lahko izpolni vsakdo, ki je zaznal neželene učinke prehranskih dopolnil,« razlaga Urška Blaznik in ocenjuje, da na letni ravni obravnavajo okoli 40 prijav, ki so povezane z različnimi učinki. Največkrat ljudje na kratki rok zaznajo težave s prebavo, slabost, bruhanje, v skrajnih primerih pa so poročali tudi o srčni aritmiji. Z nutrivigilanco na inštitutu krepijo izmenjavo informacij med uporabniki, nosilci živilske dejavnosti ter pristojnimi institucijami v državi in Evropski uniji. Na ta način osveščajo in opozarjajo na možne škodljive ali neželene učinke.
Trg potrebuje strožji nadzor
Dostop do prehranskih dopolnil je preprost. Brez starostne omejitve jih je mogoče kupiti v prosti prodaji, zato do njih brez težav dostopajo tudi mlajši. »Prehranskih dopolnil je na trgu veliko, prodajalci obljubljajo hitre učinke, oglašujejo jih kot dopolnila z dokazanimi učinki, pri čemer uporabljajo govorico znanstvenikov in strokovnjakov. A takšne trditve niso nujno resnične,« ugotavlja Zdešar Kotnikova.
Da je trg (pre)zasičen s prehranskimi dopolnili pri svojem raziskovanju ugotavlja tudi Martina Puc, magistra farmacije, predsednica Združenja za prehranska dopolnila, vodja Inštituta za raziskave in razvoj kakovosti ter avtorica idejne zasnove spletne strani o prehranskih dopolnilih Pretehtajte.si. Puceva je tudi avtorica P3 Professional© kategorizacije prehranskih dopolnil in baze podatkov. Svoje ugotovitve glede obstoja tveganj na področju prehranskih dopolnil je nedavno predstavila v publikaciji, kjer med drugim ugotavlja, da je samo končnih izdelkov na slovenskem trgu po podatkih baze P3 Professional© nekaj tisoč. »Izbira prehranskih dopolnil je že za dobro poučenega strokovnjaka zahtevna naloga, še toliko bolj pa to velja za običajnega potrošnika. Pri izbiri se namreč srečujemo s številnimi odločitvami, za katere pogosto nimamo jasne in transparentne predstave med čim pravzaprav izbiramo. Katere možnosti so primerljive in katere sploh imamo na voljo, kakšne so razlike med njimi, so tako ključna vprašanja.«
Prehranska dopolnila namreč uvrščamo med živila, a se v resnici od njih precej razlikujejo. Pri običajnih živilih lahko potrošnik kakovost večinoma prepozna po okusu, vonju ali izgledu živila, pri prehranskih dopolnilih pa je nekoliko drugače. Njihova kakovost je odvisna od osnovne sestavine, zanjo pa so odgovorni proizvajalci, ki tudi pripravijo deklaracijo. Prehranska dopolnila morajo biti označena kot takšna. Na označbo je treba navesti količino hranilnih snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, ki so prisotne v izdelku. Navedena mora biti količina teh snovi in količina v priporočenem odmerku prehranskega dopolnila.
Inštitut za javno zdravje deklaracijam proizvajalcev zaupa, hkrati pa potrošnikom priporoča, da so pri svojih nakupih zahtevni. »Potrošnik lahko proizvajalca povpraša o čemerkoli, zato je obvezno, da je na deklaraciji naveden kontakt, na katerega se lahko uporabnik obrne,« opozarja Blaznikova. Ko govorimo o kakovosti, je priporočljivo tudi, da je proizvajalec nosilec živilske dejavnosti. Le na ta način je občasno deležen nadzora, ki preverja kakovost po dokumentaciji.
Zaradi vse večje ponudbe prehranskih dopolnil na trgu in dvomljivih podatkov o kakovosti posameznih prehranskih dopolnil je Inštitut za nutricionistiko novembra 2020 na osnovi Priporočil za zagotavljanje prehranskih dopolnil, Smernic za pristojne organe za nadzor skladnosti v zvezi z določitvijo dovoljenih odstopanj za hranilne vrednosti in priporočil Evropske agencije za varnost hrane glede zgornjih varnih vnosov hranil začel izvajati Program preverjanja kakovosti prehranskih dopolnil. Najprej so se osredotočili na prehranska dopolnila za nosečnice, med katerimi so našli primere, ki niso vsebovali folne kisline, kljub temu da je bila deklarirana. Podobno raziskavo so opravili tudi med prehranskimi dopolnili z vitaminom D, pri čemer so bili rezultati bistveno boljši.
Tako v Evropi kot tudi v Sloveniji pristojne institucije torej izvajajo občasne raziskave na področju prehranskih dopolnil. Obstaja tudi uradni nadzor, a kot ugotavljajo vse sogovornice, je le-ta prešibek. Potrošniki sami nimajo vpliva na kakovost prehranskih dopolnil, zato je možnosti za manipulacijo veliko. Zaradi pomanjkanja znanja o uravnoteženi prehrani in uporabi prehranskih dopolnil pa je ta problem med mlajšimi generacijami še toliko večji.
Lara Draškovič in Lara Torkar
