Je šport v lokalnih klubih dočakal svoje zadnje slovo?

In, čeprav je Zasavje dom največjih slovenskih športnikov – Petra Kauzerja, Primoža Rogliča, Nike Barič, Tine Baloh …zasavski klubi zadnja leta povečini siromašijo in se borijo za podmladek ter posledično lasten obstoj. Pa je v olje vodo prilila še epidemija.

Zasavje resda šteje 86 športnih društev in klubov, a je več dve tretjini takšnih, ki ali izhajajo iz časov mogočnega rudnika in so jih ustanavljali po tekočem traku, ali pa so začeli ambiciozno in končali s številom članov, ki jih lahko prešteješ na prste ene roke.

V Hrastniku je eden trenutno najbolj aktivnih športnih klubov Rokometni klub TKI Dol pri Hrastniku. Čeprav generalni sponzor, hrastniška kemična tovarna še finančno pomaga klubu, je ta znesek vsako leto manjši. »Letos se je umaknilo kup sponzorjev, klub ima sponzorskih prihodkov pol manj, članarin in vadnin skorajda ni bilo« poroča stanje sekretar Jure Zdovc.

Več dela s prilagajanjem kot s treningom samim

Navijači RK Dol TKI leta 2019.

Okoli 120 članov šteje klub, v katerem trenirajo otroci od 4. leta pa vse do veteranskih ekip. »Sezona je zaradi tedenskega spreminjanja ukrepov kaotična kot še nikdar. Veliko energije in časa vlagamo v spremljanje vsega dogajanja in nenehnega prilagajanja.« Trenutno so aktivne vse selekcije, tekmovanja pa, zaradi dolge pavze prilagojena in po besedah Zdovca, tudi nekdanjega rokometaša, polregularna.

Dobesedno na dnu so se znašli tudi v trboveljskem rudarju, kjer zgodovina nogometne igre sega v leto 1922. ŠD Rudar, pod okrilje katerega spada več različnih športnih disciplin, med drugim tudi nogometni klub Rudar, nekoč eden najboljših slovenskih klubov, ponosno pove Darko Kunič, klubski veteran.

Darko Kunič

Zaradi zaprtja stadiona in igrišč je upadla telesna pripravljenost igralcev. Še bolj žalostno pa je, da je veliko mlajših igralcev v času »počitka« obupalo in se iz kluba izpisalo, poroča Kunič, ki je bil vsako leto tudi organizator vseh večjih memorialov in drugih tradicionalnih turnirjev, ki so jih prirejali Trboveljčani. Na ta način so pridobili nekaj sredstev, ki so za delovanje kluba nujna. Manj vadnin, manj sponzorjev, manj prostovoljnih prispevkov … »Že več različnih režimov smo preživeli in tudi to bomo. Skrbi me le, kako bomo nazaj pritegnili najmlajše. Dober podmladek je prihodnost vsakega kluba.« zaključi naš sogovornik, ki je kritičen tudi do neposluha občine.

Trboveljski karateisti pripravili strategijo spletnih treningov

Evropsko prvenstvo v Poreču 2021

Nekoliko bolj optimistični so v Karate klubu Trbovlje, kjer nikoli niso imeli velikega glavnega sponzorja kova rudnika, strojne, steklarne ali kemične tovarne. V prejšnjem tednu so njihovi člani nastopili na Evropskem prvenstvu za člane in članice v karateju in parakarateju in si med več kot 500 udeleženci izborili tri mesta v reprezentanci. »Tudi mi smo bili v stiski in strahu, kako bomo izvajali treninge. A smo se znašli.« predstavi delovanje Karate kluba Trbovlje tajnik Jernej Simerl, ki obenem priznava, da je ekipnim športom bistveno težje. Karateisti so v času prepovedi druženj pripravili strategijo spletnih treningov in povezav preko spleta, da bi kar najbolje nadomestili izgubljeno. Člani so se v polni meri odzvali in po ponovnih vadbah v dvorani niso zaznali upada mladih karateistov.

Kakšna bo prihodnost slovenskih lokalnih klubov, smo vprašali tudi predsednika Športne unije Slovenije Dejana Crneka, ki do objave prispevka na naša vprašanja ni odgovoril.

Klubi prepuščeni na milosti in nemilost

Marko Funkl

Sta se pa odzvala župan in trboveljska županja Jasna Gabrič, ki, kot pravi, razume stisko tako športnih kot tudi vseh ostalih klubov, a odgovarja, da je država občine že tako preobremenila. Na vsakoletnem razpisu jim bodo pomagali, obljubi: »nikakor pa kar malo po domače, kot bi nekateri želeli«. Da so o težavah, ki jih je prinesla situacija seznanjeni, potrdi tudi župan Občine Hrastnik Marko Funkl: »En dan so to lokalni pridelovalci, naslednji dan najemniki in spet tretji dan kulturniki ali športniki.« Tudi slednji se izgovori na zvezane roke, a obljubi, da bodo po svojih najboljših močeh pomagali – enim in drugim.

Dejstvo, ki je močno povezano z zasavskim športom je, da so društva dobesedno živela na račun zasavske energetike in industrije. Zadnjih 20 let je regija doživela velikansko tranzicijo in se iz socialističnih in sindikalnih časov spremenila v novodobno okolje, kjer podporo najde le najboljši in je poudarek na kvaliteti in ne več kvantiteti. Vsekakor pa je svoje odigrala tudi epidemija.

Prejšnji članekPrva slovenska nogometna liga med epidemijo
Naslednji članekVIDEO: ‘’Zmaji’’ ponovno padli na popravnem izpitu