Aplikacija TikTok, ki je za trge zunaj Kitajske postala dosegljiva leta 2017, ima danes že več kot milijardo uporabnikov po vsem svetu. Starostna omejitev za uporabo aplikacije je 13 let, mlajšim od 18 let pa morajo dovoljenje za uporabo dati starši. To je pravilo, ki pa ga je v praksi zelo enostavno pretentati. Ob vpisu v aplikacijo lahko otrok označi, da je starejši od 13 let, tudi če ni, in da je dovoljenje za uporabo aplikacije dobil pri starših. Zelo enostavno. Aplikacija TikTok ima dandanes po svetu precej slab sloves. Na njej najdemo številne vsebine, ki so lahko za otroke in najstnike škodljive, saj jih bodisi prestrašijo ali jim povzročijo travme, bodisi pa jih spodbujajo v neprimerno vedenje. Starši po vsem svetu zato aplikacije ne odobravajo in v večji meri želijo, da je njihovi otroci ne uporabljajo. Vprašanje pa je, ali je aplikacija TikTok za otroke in najstnike res tako škodljiva ali bi se lahko pod pogojem, da bi uvedli strožje omejitve za uporabo aplikacije, otroci na njej naučili še kaj koristnega.
Med brskanjem po TikToku lahko kaj hitro naletimo na vsebine, ki so za otroke in najstnike neprimerne. Veliko je golote, spodbujanja k neprimernim izzivom (kot je denimo »blackout challenge«), uporabe kletvic, nasilja, sovražnega govora in spodbujanja odkrivanja zasebnosti. Predstavnica Centra za varnejši internet Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede, Ajda Petek meni, da tovrstne aplikacije same po sebi niso škodljive, lahko pa osebe med brskanjem naletijo na vsebine ali osebe, ki jim lahko škodijo: »Poudariti moram, da družbena omrežja in mobilne aplikacije ne dovoljujejo in niso namenjena uporabi s strani otrok. Uporabljajo jih lahko šele najstniki, in še to pod pogojem, da v to privolijo starši.«
Med neprimerne izzive na TikToku spada denimo t. i. »blackout challenge«, kjer se oseba snema, medtem ko se duši, vse dokler ne izgubi zavesti. Namen izziva se je seveda zbuditi in posnetek objaviti na TikToku. Izziv je nedolgo nazaj med starši – tudi v Sloveniji – sprožil veliko govora in moralne panike, kako neodgovorna je politika TikToka, saj se veliko takšnih izzivov tudi ponesreči. Primer je denimo 10-letna deklica Antonella iz Italije, ki je na TikToku opazila omenjeni izziv in ga tudi storila. Izziv ji ni uspel, saj je bila deklica predolgo časa brez kisika, kar je močno poškodovalo njene možgane, zato je že med opravljanjem izziva umrla. Ajda Petek pravi, da je pri uporabi družbenih omrežij najbolj pomembno to, kako jih uporabljamo in ali imamo znanje o tem, kako se zaščititi, kako uporabljati nastavitve zasebnosti, kakšna so morebitna tveganja in kako se jim najbolje izogniti, kako prijaviti zlorabe, neželene vsebine, kontakte, kako se tudi sam primerno vesti ter kako uporabo ohranjati zmerno, da zaradi nje ne zanemarjamo drugih stvari v življenju: »Če se najstniki pred uporabo v šoli ali doma s starši naučijo in pogovorijo o omenjenih vidikih in če ta pogovor ostaja odprt tudi kasneje, ko je izkušenj z družbenimi omrežji več, je večja verjetnost, da bo uporaba varna in bo prinesla več koristnih kot škodljivih posledic.«
TikTok ima tudi možnost snemanja v živo
TikTok pa ima podobno kot sorodni aplikaciji Instagram in Facebook tudi možnost snemanja v živo. Oseba se lahko torej odloči, da bo neko vsebino prenašala v živo. To je lahko za koga koristno, ima pa tudi precej slabosti, saj se nekateri ljudje med prenašanjem v živo obnašajo neprimerno. Zelo razvpit primer iz leta 2020 je posnetek, ki sicer izvira iz Facebooka, vendar so ga delili tudi na TikToku in Instagramu. Na posnetku je moški v živo prenašal svoj samomor (s pištolo se je ustrelil v glavo). Kljub temu, da so posnetek dokaj hitro odstranili z vseh platform, pa so ga videli številni otroci in najstniki, kar je mnogim povzročilo velike travme in prestrašenost. Algoritmi TikToka namreč delujejo na način, da več ljudi, kot si posnetek ogleda, višje na časovnici se bo prikazal. Ker je imel posnetek ogromno ogledov, se je večini uporabnikov na časovnici prikazal na prvem mestu, zaradi česar se mnogi posnetku niso mogli izogniti.
»Aplikacija deluje na način, da z algoritmi zelo dobro zaznava okuse, preference in zanimanja uporabnika ter mu nato servira vsebine, ki mu bodo zagotovo všeč. Cilj je seveda čim daljše zadrževanje uporabnika na platformi, s čimer se zvišuje tveganje za prekomerno rabo in celo zasvojenost za ranljive posameznike,« opozarja predstavnica centra Safe.si. Dodaja še, da lahko aplikacijo vidimo tudi kot izgubo časa, saj je veliko vsebin brez prave intelektualne vrednosti.
Ni pa vse, kar najdemo na TikToku, tako črno in neprimerno
»Kot razlaga ameriški nevrolog Daniel Siegel, je problem ‘klasičnih’ družbenih omrežij pred pojavom TikToka to, da v primerjavi z druženjem v živo tekstovna komunikacija na teh omrežjih ne omogoča očesnega stika, prenosa obraznega izraza, tona glasu, drže telesa, gest, ‘timinga’ in intenzivnosti komunikacije,« poudarja Ajda Petek. Večina družbenih omrežij pred TikTokom takšnega stika namreč ni omogočala, temeljila je le na tekstu in slikah. Nevrologi pa opozarjajo, da če ostane človeško dojemanje le na tem nivoju, to posledično pomeni zelo površinsko dojemanje sveta in odnosov. »Pri TikToku pa gre za videe, kjer je veliko gibanja, plesa in telesne komunikacije, kar ljudem daje možnost, da poglobljeno občutijo teksturo življenja. Rečemo torej lahko, da s TikTokom do določene mere odpadajo skrbi strokovnjakov glede negativnega vpliva družbenih omrežij in tehnologije na človeške možgane,« še dodaja.
Na TikToku je torej tudi veliko poučnih, zabavnih in koristnih vsebin, iz katerih se lahko kaj novega naučimo, ter vsebin, ki spodbujajo kreativnost posameznika. Zelo popularni so denimo plesni izzivi, ki posameznika spodbujajo, da se preizkusi v koreografiji. To je lahko za otroke in najstnike zelo zabavno, saj spodbuja učenje plesnih korakov in gibov, ter koristno, saj se na ta način ustvarja skupnost z enakimi interesi, kar lahko privede do novih poznanstev. Je pa pri takšnih izzivih potrebno biti previden, saj marsikatera koreografija vsebuje neprimerne gibe, ki spodbujajo neustrezno vedenje. Zato je dobro, da starši, preden otrok opravlja določen izziv, pregledajo posnetek, ali je za otroka sploh primeren.
Poučnih TikTok računov – tudi v slovenščini – je precej
Med brskanjem po TikToku lahko hitro zasledimo račune, ki so za otroke in najstnike zelo poučni, koristni in zabavni. V našem prostoru so to denimo Vedivedi.si (zanimiva in poučna dejstva o svetu), OrthoDental (dejstva o zobeh in zobnih aparatih), Znakovni jezik (učenje znakovnega jezika za gluhe), Jezikovna igralnica (učenje osnov angleškega jezika), NIJZ (poučne informacije o zdravju), Otroški svet (učenje o otrocih), Klara Kralj (triki na družbenih omrežjih) ter drugi.
Zelo koristni pa so tudi računi, kjer so vsebine sicer v angleščini, vendar je ta za otroke zelo enostavno razumljiva. To so Mrs. Luke’s Lab (zanimiva dejstva o znanosti), Monarch.Mama (informacije o življenju metuljev), Kyne (učenje matematike na zabaven način), TheBlackfoodscientist (znanost v šestdesetih sekundah), Mrs. Nancy Bullard (dejstva o znanosti), MinuteEarth (zgodbe in poučna dejstva o svetu), Zach and Pat Valentine (brata, ki želita prikazati, kako običajno živijo ljudje z Downovim sindromom) ter drugi.
Kretnja signala za pomoč je sprva zaokrožila na Tik Toku
Nedavno zelo aktualen in poučen primer vsebine, ki je sprva zaokrožila na TikToku, pa je signal za pomoč, ki so ga zasledili tudi na centru Safe.si. Mednarodni znak #SignalForHelp je v času epidemije koronavirusa ustvarila kanadska ženska fundacija Canadian Women’s Foundation. Gre za kretnjo z eno roko, ki jo lahko posameznik uporabi, da druge opozori, če se počuti ogroženo in potrebuje pomoč. Signal uporabimo na način, da dlan obrnemo naprej in palec pokrčimo navznoter, nato pa z ostalimi prsti oblikujemo pest. Na ta način nam lahko oseba brez besed pokaže, da je izpostavljena nasilju ali grožnjam in potrebuje nekoga, ki bi zanjo poklical pomoč. Na NIJZ-ju poudarjajo, da moramo v primeru, da vidimo ta signal, nujno ukrepati.
Eden izmed najbolj odmevnih primerov iz leta 2021 je primer 16-letne ameriške najstnice, ki so jo ugrabili, med vožnjo z avtomobilom po mestu Kentucky pa je skozi okno kazala ročni signal za pomoč. Mimo vozeči motorist je signal opazil in se spomnil, da ga je že videl nekje na TikToku. Očividec je takoj poklical policijo in jim razložil, da je deklica uporabljala ročni signal za pomoč. Policisti geste sicer niso poznali, vendar so avto kljub temu izsledili, ga ustavili in ugotovili, da so deklico res ugrabili, saj so jo pred dvema dnevoma starši razglasili za pogrešano.
Obstaja precej primerov, kjer so se otroci na TikToku marsikaj naučili
»Dejstvo je, da po TikToku kroži veliko videov, iz katerih se lahko najstniki naučijo marsikaj: različnih veščin, spretnosti, zanimivih informacij, uporabnih nasvetov, ki jim lahko koristijo v življenju, morda komu kdaj tudi rešijo življenje. Zakaj pa ne?« meni Ajda Petek. Uporaba aplikacije TikTok je torej lahko tudi koristna, kar pomeni, da otrokom aplikacije ne bi bilo smiselno popolnoma prepovedati, kot si želijo nekateri starši, ampak le omejiti. Na centru Safe.si se strinjajo s tem, da mlajši od 13 let aplikacije ne bi smeli uporabljati, predvsem zaradi tveganj, ki jih za neizkušene uporabnike prinaša uporaba tovrstnih družbenih omrežij. Vemo, da so družbena omrežja za otroke večinoma škodljiva, obstaja pa precej primerov, kjer so se otroci zaradi uporabe družbenih omrežij tudi marsikaj naučili. Vprašanje je, na kakšne načine bi lahko aplikacijo TikTok izboljšali, da bi bila bolj varna in hkrati koristna za otroke, oziroma kako bi izboljšali omejitve za uporabe aplikacije.
Kako bi lahko izboljšali omejitve za uporabo TikToka?
»Mehanizmi, o katerih se največ govori, so na primer omejevanje dostopnosti profilov otrok in najstnikov drugim uporabnikom, omejevanje neprimernih vsebin in oglasov, bolj zaprte in varnejše nastavitve zasebnosti in varnosti, omejevanje vzpostavljanja stikov z neznanci ter zelo dostopno in hitro odzivni mehanizmi prijave zlorab,« meni Ajda Petek.
Eden izmed načinov pa bi bila lahko denimo tudi samostojna aplikacija TikTok Kids (podobno, kot je storil YouTube z aplikacijo YouTube Kids), kjer bi bile samo vsebine za otroke, ki bi bile strogo nadzorovane.
Sabina Bravec
