Labradorec, beagle, madžarski ptičar, aljaški malamut, boxer, zlati prinašalec. Ni da ni. Mladiči nasproti odraslim. Ubogljivi nasproti nagajivim. Raj za ljubitelje psov in »zapor« za tiste, ki si štirinožnim pasjim kosmatincem ne upajo približati. Več kot 40 različnih karakterjev na omejenem ozemlju za železno ograjo, ki v višino sega dva metra, »čuva« svoj teritorij.
Potem ko smo na območju industrijske cone Črnuče v križišču s Štajersko in Šlandrovo cesto zavili na Brnčičevo ulico, nas je po nekaj minutah vožnje pred četrtim odcepom na levo zaustavila večja tabla bele in modre barve z napisom Pasji vrtec in hotel Ljubljana. Po približno 50 metrov dolgi asfaltirani cesti smo se znašli na zemljišču s površino 12 tisoč kvadratnih metrov, kjer se razprostira največji pasji center v Sloveniji.
»Kar naprej, kar naprej,« se je ob spremljavi pasjih laježev različnih frekvenc v daljavi slišal moški glas. Da smo se mu približali, je bilo potrebno prečkati dvojna varovana vrata, ki vsem štirinožcem v varstvu onemogočajo pobeg ven. Takoj za tem, ko se je poslovil od mlade zlato-rjave madžarske vižle Rudi, ki jo je z dnevnega varstva pobrala lastnica, nas je pred vhodom v glavni stanovanjski objekt pričakal lastnik.
Matevž Cankar je nekdanji inštruktor psov reševalcev in ustanovitelj prvega pasjega vrtca pri nas. Po več kot 25 letih aktivnega udejstvovanja na različnih intervencijah v Sloveniji in tujini pod okriljem društva vodnikov reševalnih psov se je pred osmimi leti odločil za spremembo načina življenja.
Pasji hotel in vrtec Ljubljana je ustanovil z glavnim ciljem, da vsakemu psu v času odsotnosti lastnika omogoči prosto gibanje, sproščanje njegove energije in socializacijo z drugimi psi. Veliko ljudi ima doma psa, ki ves čas laja, grize in išče pozornost. Kot izpostavlja Cankar, pes to po navadi počne, ker mu je dolgčas in protestira, ker je sam.
Junija bodo upihnili osmo svečko delovanja
Center je zaživel junija 2015 in kot pravi naš sogovornik je od ideje do odprtja trajalo dobro leto. »Takrat so že obstajali drugi pasji hoteli, vrtci pa še ne. Mi smo prvi odprli vrtec. Zdaj je na trgu veliko ponudnikov podobnih uslug, vendar so hoteli manjši, vzamejo nekje do deset psov,« pripoveduje Cankar.
Glede na obsežen prostor imajo licenco za sto psov. »Naš prostor je sicer predimenzioniran. Nikoli nimamo zapolnjenih vseh kapacitet,« nas seznani. Več dela imajo s psi, ki so v hotelu, zlasti v času počitnic, ko jih spi med 20 in 30.
V vrtcu in hotelu skupaj imajo trenutno med 40 in 45 psov. Samci in samice so ves čas skupaj, saj je večina kastriranih oziroma steriliziranih. »Vzamemo tudi nekastrirane pse, ampak takšne, ki so nežnejši,« razlaga Cankar. V hotelu jih je 6, v dnevnem varstvu od jutra do večera pa jih je okrog 35. »Ves čas vodimo evidenco, da imamo pregled nad tem, kdo je prišel in kdo odšel,« še pravi vodja in ob tem dodaja, da jih morajo zlasti poleti med glavno sezono tudi večkrat na dan prešteti, ker se zaradi vročine radi skrijejo v hosto.
Kastracija je kirurški poseg odstranitve mod (testisov) iz modnika pri samcu, medtem ko je sterilizacija operativni poseg, pri katerem samici odstranijo reproduktivne organe, torej jajčnike in maternico. Oba predstavljata temeljni del odgovornega skrbništva živali, saj preprečujeta neželena legla živali, številne bolezni, hkrati pa zmanjšujeta agresivno in nekontrolirano vedenje naših ljubljenčkov.
V izogib neprijetnostim pse ločijo glede na temperament, starost in velikost
Zemljišče s površino več kot en hektar je v osnovi razdeljeno na tri bistvene dele. Poleg glavnega stanovanjskega objekta, v katerem je sprednja polovica s pogledom na parkirišče namenjena oskrbnikom, druga pa gostujočim hotelskim psom, so psi ob vstopu v hotel oziroma vrtec razdeljeni glede na njihov temperament, starost in velikost. Za mlade pse imajo namenjen en prostor, za odrasle drugi, tiste »posebne oziroma neubogljive« pse pa namestijo v ločen prostor. Vsak prostor je ograjen z železno ograjo in pokriva del travnika, na katerem stoji več dnevnih izpustov – ogrevanih lesenih hišic, v katere psi prostovoljno vstopajo in izstopajo, bazen in še več igralnih orodij.
»To presodimo na podlagi izkušenj, ki so se nam nabrale v vseh teh letih,« pripoveduje Cankar, ki zase pravi, da obnašanje psa prepozna v trenutku.
Ravno pred našim prihodom so mladiča mešančka, ki je bil z ostalimi mladimi psi preoster v igri, prestavili v skupino odraslih psov. Cankar pojasnjuje, da bi se moral v primeru, če bi videl, da pes nikjer ne bi funkcioniral v redu, lastniku zahvaliti in ga odsloviti. »Niso vsi psi primerni za k nam,« razlaga in ob tem poudarja, da ostrih psov, ki bi kazali zobe, ne jemljejo. Prav tako imajo omejitve za goneče psičke.
»Pes mora dojeti, da ga prideš iskat. To je bistvo«
Pred vpisom psa v vrtec oziroma v hotel je za lastnike ne samo priporočljiv, ampak obvezen preizkusni dan ali na kratko test. Kot pojasnjuje Cankar, lahko pri psu že po 15 minutah vidimo, če se dobro odziva v novem okolju. »Če noče jesti in beži, to ni dober znak,« nadaljuje. V ta namen svojim strankam vedno najprej ponudi brezplačno uvajanje, da se pes spozna s prostorom, osebjem in drugimi psi, s katerimi bo skupaj bival.
»Po navadi, ko pes pride prvič k nam, se boji. Enako kot če bi šel k veterinarju. Je previden, gleda, voha, ne ve, kaj bi. Po drugem obisku je že bolj sproščen, tretjič pa načeloma že pogrunta, da ga lastnik ne bo tukaj pustil.«
Ob prvem obisku mora lastnik s seboj imeti potni list psa, tj. cepilno knjižico s potrdili o opravljenih cepljenjih, identifikacijski dokument lastnika in izpolnjen obrazec o včlanitvi v center, ki ga najde na njihovi spletni strani. Poleg tega mora biti ljubljenček zaščiten proti zajedalcem kot so bolhe, uši, gliste in podobno.
V vrtcu in hotelu so dobrodošle vse pasme psov
Beagle, labradorec, zlati prinašalec, ameriški staford, nemški boxer in vižla so pasme psov, ki jih v centru največkrat gostijo. Ker prevladujejo tako med mladiči v varstvu kot med odraslimi psi, smo jih opazili že takoj ob našem prihodu. Kot pravi vodja centra, v vrtec in hotel sprejmejo vse pasme. Pri sprejemu pasem z močnejšim karakterjem, so sicer previdnejši. »Sem sodijo pitbull, aljaški malamut, sibirski haski,« našteva Cankar.
Med pogovorom z lastnikom sta nam družbo delala dva mirna štirinožca, ki si ju delita s partnerko Katjo. »To sta priženjena psa,« se slednja pošali. Hana je starejša psička, stara devet pasjih let, Nuri pa dobro leto. Oba sta mešančka v odtenkih črne barve, ki sta ju povsem naključno posvojila iz enega od hrvaških zavetišč.
»Oskrbnik mora imeti smisel za delo s psi«
Poleg Cankarja ekipo skrbnikov sestavlja še devet članov, od tega trije zaposleni, ostali delajo preko pogodbe. Pravilnik za zaščito domačih živali v 16. členu predpisuje, da morajo pravne ali fizične osebe, ki opravljajo dejavnost oskrbe v hotelih za hišne živali, imeti veljavno potrdilo o opravljenem usposabljanju o prehrani, negi, vedenju in zdravstvenem varstvu hišnih živali. »Bolj kot to, pa je pomembno, da ima oskrbnik smisel za delo z živalmi oziroma psi,« izpostavlja Cankar. »Če se ti psa bojiš, pes to začuti,« še dodaja.
»Eden od nas je vedno tukaj – in čez dan in čez noč. Včasih nas je tudi več, odvisno od števila psov, ki jih imamo v varstvu,« razlaga Cankar. Med poletnimi počitnicami jim na pomoč priskočijo tudi študentje. Od julija do septembra beležijo največji obisk.
Da imajo največ prometa v času počitnic, ni nič nenavadanega, saj se ljudje radi odpravijo na oddih od vsakodnevnih obveznosti. Tako kot vsako leto si tudi s prihajajočimi prvomajskimi počitnicami obetajo večjo zapolnjenost kapacitet.
Z jedilnega prostora smo se kasneje preselili na svež zrak. Kljub sončnim žarkom je zunaj pihal hladen veter, ki varovancev centra ni odvrnil od sončenja, čofotanja v bazenu, tekanja in igranja na ograjenem terenu.
»Pes čez dan počne, kar želi«
Center se med tednom odpira ob pol sedmih, ob sobotah in nedeljah pa ob pol osmih. »Prve stranke so po navadi točne, saj se jim mudi naprej,« pripoveduje Cankar, in »ko jih pripeljejo, si sami odprejo vrata in psa spustijo noter,« dodaja. Zjutraj jim najprej zamenjajo vodo, jih nahranijo, nato pa jih razporedijo po prej opisanih prostorih. »Večina psov se med sabo razume, zato jih ob selitvi na zunanje površine ali obratno (nazaj v hotel) niti ne peljemo več na vrvici,« nas seznani sogovornik.
Vsi štirinožci si dan kreirajo sami. Skrbniki se z njimi posebno ne ukvarjajo. Jih ne sprehajajo, se z njimi ne igrajo, saj, kot pravi naš sogovornik, to niti ni zaželeno. »Če bi šli zdaj k njim in jim vrgli žogico, bi se vsi zapodili za njo in se med sabo še stepli,« opozarja Cankar.
Tudi priboljškov jim ne dajejo, saj bi jih morali individualno razdeliti vsakemu posebej. Poleg tega pa ne morejo predvideti, kako bi se pes odzval. Lahko bi dobil drisko, alergijo ali bi imel kakšne druge zdravstvene težave.
Hotelski gostje ob koncu dneva dobijo še drugi obrok. Skrbniki jih zatem odpeljejo v pasje kletke znotraj glavnega stanovanjskega objekta, kjer po dolgem dnevu s prevleko ali brisačko z vonjem po lastniku brez težav zaspijo. Ker se vrtec zapre ob 19. uri, morajo do takrat tudi dnevne stranke priti po svoje ljubljenčke.
»Pasja šola« je šola za lastnike in ne njihove pse
Medtem ko smo se s Cankarjem sprehajali po teritoriju, ki ga »čuvajo« odrasli štirinožni prijatelji, smo iz daljave zaslišali ženski glas in bučen lajež psa. Kot majhen otrok se je petletni belgijski ovčar z največjim navdušenjem zapodil proti lastnici, ki ga je prišla iskat v dnevno varstvo. »Gufi, glej, kdo je prišel,« ga je kljub njegovi hiperaktivnosti pozval Cankar, nakar smo izvedeli, da je ta izšolan reševalni pes.
Gufijeva gospodarica Alenka Ciglar, ki ga v vrtec vozi odkar je bil mladič, je med drugim članica osrednje občinske enote reševalnih psov. »To je moj prvi delovni pes,« nas seznani in ob tem izpostavi, da se je v štirih letih od včlanitve v Kinološko društvo Ljubljana udeležila približno 15 reševalnih akcij.
Tako Ciglarjevo kot Cankarja že od nekdaj združuje ljubezen do psov in želja po pomoči drugim. Da je iskalna akcija pogrešanih živih oseb – otrok, starejših dementnih ljudi ali nenazadnje kriminalcev uspešna, »moraš iti na teren s psom, s katerim živiš,« izpostavljata. Pred tem pa je vsem pa je za to potrebno večletno izobraževanje.
Želja po (nadaljnjem) usposabljanju psov za reševalne akcije se velikokrat porodi prav v vrtcu, po tem, ko lastniki s svojim razigranim mladičem opravijo začetni tečaj. V Pasjem vrtcu in hotelu Ljubljana osnovni tečaj za mlade pse vsak mesec dvakrat tedensko izvaja vodja centra, ki že več let podaja svoje znanje novim generacijam psov. Ob uspešno opravljenem zaključnem izpitu pred komisijo dobijo diplomo.
»Človek mora biti vodja tropa«
Velik, majhen, eno- ali večbarven, živahen, miren … pes ali psička, mladič ali starejši pes … Ne glede na vse značilnosti in predispozicije, po katerih se »oči na štirih tačkah« razlikujejo med sabo, je lastnik tisti, ki začrta odnos s svojim ljubljenčkom. Kot opozarjata Cankar in njegova partnerka Katja, sta najpogostejši napaki pri lastniku prav nekonsistentnost in razvajenost. Velikokrat se dogaja, da si lastnik želi popraviti svoje »napake« za nazaj, a je pes neposlušen. Posledično se takšne zgodbe žalostno zaključijo z izročitvijo psa zavetišču.
Tako kot za otroka je tudi za psa temeljnega pomena ustrezen pristop in način vzgoje že v času odraščanja. Pes mora biti deležen interakcije. Tako z lastnikom kot z drugimi psi. In v primeru, da je lastnik psa ves dan ali po več dni odsoten, je ena od možnih in učinkovitih rešitev varstvo v pasjem vrtcu oziroma v hotelu.
Kljub daljšemu dnevu ob premiku ure na poletni čas, se je hladen veter proti večeru vse bolj krepil. Slovo sonca je tako rekoč pomenilo tudi naše slovo od množice štirinožnih pasjih prijateljev. Z nekaj rjavimi madeži na hlačah in na čevljih, ki so nam jih za spomin pustili kosmatinci najrazličnejših pasem, karakterjev, barv in velikosti, smo se po zahvali našim sogovornikom odpravili s »pasjega raja«.
Foto: osebni arhiv