ZIMSKA ZGODBA: Božično-novoletno okraševanje
“Zimsko praznično okraševanje je danes priljubljena tradicija po vsem svetu. Ljudje okrasijo vse od svojih domov do celih mest. Božično drevesce je najpomembnejši zimski praznični okras, vendar se uporabljajo tudi drugi okraski, tako tradicionalni kot moderni. Zimsko praznično okraševanje je način, kako ljudje izrazijo svojo veselje do božiča in novega leta. Je tudi način, kako ustvarijo prijetno in praznično vzdušje.”
Razigrani smeh, polno žarečih luči in zven glasbe na ulicah, ki se prepleta z glasnimi pogovori ob vroči čokoladi in kuhanem vinu. Bogato obložene stojnice in vrvež med njimi, ki še bolj popestrijo dogajanje. Za nami je najbolj prazničen mesec v letu, veseli december. Kdo pa so ljudje, ki so poskrbeli za praznično vzdušje? In kaj si o letošnji okrasitvi mislijo mimoidoči? Vse to sledi v nadaljevanju, na koncu pa vabljeni k branju in poslušanju intervjuja z Urbanom Modicem, ki vsako leto poskrbi za praznično podobo Ljubljane.
Prvega decembra je potekal tradicionalni prižig prazničnih luči v središču Ljubljane. Te so se ob 17. uri prižgale na Prešernovem trgu, kjer je bila tudi letos osrednja atrakcija dvajsetmetrska smreka. Pred tem je potekal kulturni program in odštevanje do trenutka, ko je Ljubljana zasijala v praznični podobi. Letošnja novoletna okrasitev je nosila naslov “Oni smo mi” in je pozivala k medsebojnemu spoštovanju in razumevanju. Osrednji element na Prešernovem trgu je bil leteči krožnik, ki je ponazarjal miroljubno in spoštljivo srečevanje različnih kultur.
Številni deli okrasitve so prikazovali raznolikost in ekspanzijo vesolja ter nastanek življenja. Nekatere elemente so sestavljale originalne restavrirane skulpture Vesoljne Ljubljane, tudi nove pa so bile v veliki meri izdelane iz recikliranih elementov preteklih postavitev ter delov odsluženih javnih svetilk in druge tehnike.
Ljubljano je med drugim krasilo deset prazničnih smrek. Večino okraskov zanje so izdelali otroci iz ljubljanskih šol ter članice Dnevnih centrov aktivnosti za starejše. Na več lokacijah so bile postavljene tudi jaslice iz slame. Park Zvezda so osvetljevali lampijoni, ki so jih izdelali ljubljanski osnovnošolci.
Spodaj lahko poslušate, kaj si o okrasitvi mislijo obiskovalci?
Zgodovina zimskega prazničnega okraševanja
Zimsko praznično okraševanje je tradicija, ki sega daleč v preteklost. Njene korenine najdemo že v predkrščanski dobi, ko so ljudje praznovali konec zime in začetek pomladi. V mnogih kulturah so takrat postavljali oltarje in svetišča, ki so bila okrašena z zelišči, cvetovi in drugimi naravnimi materiali. V krščanski dobi se je okraševanje povezalo s praznikom božiča. Prvi kristjani so božič praznovali 6. januarja, na dan obiska treh kraljev. Ob tej priložnosti so postavljali jaslice, ki so predstavljale rojstvo Jezusa Kristusa. Jaslice so bile običajno postavljene v cerkvah, kasneje pa tudi v domovih.
15. STOLETJE
V Evropi se začne širiti tradicija postavljanja božičnega drevesa.
Leta 1419 menih Martin Luther postavi prvo božično drevo.
Prvo božično drevo je v Wittenbergu, okrašeno z jabolki, orehi in drugimi sadjem.
17. STOLETJE
Božično drevo se je razširilo po vsej Evropi.
Začeli so drevesa okraševati tudi z lučmi.
Prve luči so bile narejene iz sveč.
18. STOLETJE
V Evropi se je začela širiti tradicija božičnega okraševanja doma.
Začeli so uporabljati tudi umetne okraske, kot so igrače in girlande.
19. STOLETJE
Božično okraševanje se je razširilo tudi v Ameriko.
Začeli so uporabljati nove okraske, kot so božična zvezda, božični angeli in božični jeleni.
20. STOLETJE
Ljudje so začeli postavljati božična drevesa tudi v pisarne in na javne prostore.
Uporabljen video v ozadju je v javni lasti: https://bit.ly/AllBackgroundVideos
Tradicionalni okraski
Tradicionalni zimski praznični okraski so običajno izdelani iz naravnih materialov, kot so les, slama, trava in plodovi. Med najbolj priljubljenimi okraski so:
- Božično drevesce: Božično drevesce je najpomembnejši zimski praznični okras. Običajno je okrašeno z lučmi in igračami.
- Jaslice: Jaslice predstavljajo rojstvo Jezusa Kristusa. Običajno so postavljene v cerkvah in domovih. Jaslice lahko vsebujejo različne figure, kot so Marija, Jožef, otrok Jezus, angeli in trije kralji.
- Svečniki: Svečniki so običajno postavljeni na božičnem drevesu ali na policah. Sveče predstavljajo svetlobo, ki je prišla v svet z rojstvom Jezusa Kristusa.
- Lučke: Lučke so običajno postavljene na božičnem drevesu, na oknih in na drugih mestih v domu. Lučke predstavljajo veselje, ki ga prinaša božič.
- Drugi okraski: Običajno so izdelani iz različnih materialov, kot so les, papir, plastika in steklo.
Moderni okraski
Moderni zimski praznični okraski so običajno izdelani iz umetnih materialov, kot so plastika, steklo in kovina. Med najbolj priljubljenimi modernimi okraski so:
- Božične lučke: Božične lučke so izdelane iz LED luči, ki so varne in trajajo dlje kakor tradicionalne sveče.
- Božične igrače: Božične igrače so običajno izdelane iz plastike ali stekla. Božične igrače so lahko različnih oblik in velikosti.
- Božični baloni: Božični baloni so običajno izdelani iz lateksa. Božični baloni so lahko različnih barv in oblik.
Zimsko praznično okraševanje kot kulturni fenomen
Zimsko praznično okraševanje je več kot le lepa tradicija. Je tudi kulturni fenomen, ki odraža kulturne vrednote in tradicije določenega naroda ali regije. Na primer, v Sloveniji so zimski praznični okraski pogosto izdelani iz naravnih materialov, kot so les, slama in trava, kar odraža slovensko tradicijo spoštovanja narave. V Združenih državah Amerike so zimski praznični okraski pogosto bolj pisani in živahni. To odraža ameriško tradicijo veselja in optimizma. Zimsko praznično okraševanje je tudi način, kako ljudje izražajo svojo identiteto. Ljudje lahko izberejo okraske, ki odraža njihove osebne vrednote in interese. Na primer, družina, ki je zelo družinsko usmerjena, lahko okrasi svoj dom z okraski, ki predstavljajo družino. Družba, ki je zelo ekološko osveščena, lahko okrasi svoj dom z okraski, ki so narejeni iz recikliranih materialov. Zimsko praznično okraševanje je torej tudi način, kako ljudje izrazijo svojo kulturo, identiteto in veselje do božiča ter novega leta.
Zimsko praznično okraševanje v prihodnosti
Zimsko praznično okraševanje se bo še naprej razvijalo tudi v prihodnosti. Ljudje bodo še naprej uporabljali nove in inovativne okraske, da bi ustvarili prijetno in praznično vzdušje. Eden od možnih trendov je uporaba umetne inteligence ter drugih pametnih tehnologij v zimskem prazničnem okraševanju, kar bi lahko ustvarilo bolj interaktivno in doživeto izkušnjo zimskega prazničnega okraševanja. Drug možen trend je uporaba trajnostnih materialov. Ljudje bodo verjetno začeli uporabljati več recikliranih in obnovljivih materialov, s čimer bi zmanjšali svoj okoljski vpliv. Ne glede na to, kakšni trendi bodo prevladovali v prihodnosti, je jasno, da bo zimsko praznično okraševanje še naprej priljubljena tradicija.
O božiču smo se pogovarjali tudi s profesorico etnologije in kulturne antropologije na Filozofski fakulteti UL Matejo Habinc, ki božič opiše z eno besedo – praznik. Ljudski praznik je že zelo dolgo, pri nas pa je postal uraden in dela prost dan ter bil sprejet v državni koledar po osamosvojitvi Slovenije.
Simbolov božičnega drevesa ima svoje korenine v evropskih predkrščanskih obredih, kjer so drevesa simbolizirala življenje in plodnost. V sodobnem kontekstu predstavlja božično drevo mesto družinskega zbiranja in okraševanja. Vsaka okrasitev na drevesu ima svoj pomen: lučke simbolizirajo svetlobo v temi, krogle so simbol enotnosti, in zvezda na vrhu drevesa predstavlja božično zvezdo, ki je vodila tri kralje do Jezusa.
Božične zvezde, zlasti rdeča zvezda poimenovana tudi Poinsettia, so drugi pomemben simbol. Ta rastlina izvira iz Mehike in ima zgodovinske povezave s krščanskim izročilom. Po legendi naj bi pastirji prinesli poinsettijo kot darilo za Jezusovo rojstvo. Rdeča barva simbolizira kri, ki je bila prelita za odrešenje, medtem ko je zvezdnata oblika povezana z zgodbo o božični zvezdi, ki je vodila modre kralje do jaslic.
V mnogih kulturah so božični šopki simbolizirali svežino, upanje in novo življenje v sredini zimskega obdobja. Tradicionalno so vključevali zeleno in rdečo barvo, pri čemer je zelena predstavljala večno življenje, rdeča pa božično kri in ljubezen. Šopek je poleg tega nosil vonjave, ki so simbolizirale čiščenje in svež začetek.
Božični duh je abstrakten, a pomemben simbol. Povezan je s časom obdarovanja, ljubezni in dobrih del. To je čas, ko se ljudje trudijo biti bolj dobri, sočutni in radodarni. Scrooge iz zgodbe Charlesa Dickensa “Božična pesem v prozi” je postal ikoničen lik, ki simbolizira preobrazbo od brezsrčnega egoista do radodarnega človeka pod vplivom božičnega duha.
Uporabljene ilustracije so v javni lasti:http://slikanice.blogspot.com/2020/12/
Koliada je starodavni slovanski običaj, ki predstavlja zimsko sončno obdobje. Povezan je s tradicionalnimi pesmimi, plesom in obredom, ki so imeli vlogo odganjanja zla. Ljudje so nosili maskirane kostume, prepevali koliadične pesmi ter s tem pričarali veselje in svetlobo v času teme in mraza.
V mnogih kulturah je božični post predstavljal obdobje priprave na praznovanje. Tradicionalno je trajal od štirih do šestih tednov pred božičem in vključeval postenje, molitev ter premišljevanje. Namen je bil očiščenje telesa in duha ter poglobitev povezave z verskimi vrednotami.
Božična večerja ima v različnih kulturah različne običaje, a skupno jim je zbiranje družine ob bogati mizi. V nekaterih državah, na primer v Italiji, je običajen “La Vigilia” (večerja pred božičem), kjer se postreže sedem jedi, predstavljajočih sedem svetovnih čudes ali sedem sakramentov. V drugih državah so tradicionalne jedi povezane s kulturnimi in lokalnimi posebnostmi.
Zemljevid prikazuje nekaj podobnih a vseeno različnih običajev
Globalizacija in božični simboli
Simboli in običaji božiča so se skozi čas spreminjali in prilagajali glede na družbene, kulturne in ekonomske spremembe. Na primer, božična darila so nekoč predstavljala simbol preproste radodarnosti, danes pa se pogosto poudarja materialna plat praznovanja. Spreminjajoče se vrednote v družbi so vplivale na interpretacijo simbolov.
S sodobno globalizacijo so se simboli in običaji božiča razširili po celem svetu. Klasični simboli, kot so božično drevo, božična zvezda in darila, so postali prepoznavni skoraj povsod. Kljub temu pa se vsaka kultura še vedno trudi ohranjati svoje edinstvene tradicije, vključno z lokalnimi jedmi, pesmimi in oblačili.
Sodobno praznovanje božiča je vse bolj obarvano s potrošništvom. Darila postajajo osrednji element praznovanja, pri čemer je komercialna industrija božiča vse bolj pomembna. Trgovine se okrasijo že novembra, potrošniki pa so izpostavljeni intenzivnim marketinškim kampanjam. To odraža spremembe v vrednotah, kjer je poudarek na materialnih dobrinah.
V svetu, ki postaja vse bolj povezan, se tradicije božiča prilagajajo tudi v multikulturnem okolju. Ljudje iz različnih kulturnih ozadij vključujejo elemente svojih izvornih tradicij, ustvarjajo edinstvene kombinacije in s tem obogatijo praznovanje. Na primer, božična večerja lahko vključuje jedi iz različnih kulinaričnih tradicij.
Skozi zgodovino so ljudje reinterpretirali in prilagajali simbole in običaje božiča, da bi bolje odražali njihovo lastno kulturno izkušnjo. To je vključevalo tudi vključevanje novih elementov, ki odražajo sodobne vrednote, kot so raznolikost, vključenost in okoljska ozaveščenost.
Razvoj simbolov in običajev skozi čas priča o prilagodljivosti in trajnosti teh tradicij. Kljub globalizaciji in spreminjajočim se vrednotam vsaka kultura ohranja svojo edinstvenost in prispeva h bogatemu mozaiku svetovnih božičnih praznovanj. Etnologija božiča nam tako omogoča, da ne le razumemo, ampak tudi cenimo raznolikost in povezanost, ki nas združuje v tem prazničnem času.
INTERVJU Z URBANOM MODICEM:
Ustvarjalcem praznične Ljubljane
Preden začnemo zares, naj nam razkrije eno zanimivost o sebi:
Kaj vam pomeni božič, če odštejemo to, da »morate« vsako leto okrasiti Ljubljano?
Super, prazniki so simpatični in dobrodošli. Kar se tega tiče sem bolj pogan oziroma neutralen, tako da meni ta čas pomeni bolj solsticij kot praznik in tudi vsem voščim vesel solsticij, ampak seveda spoštujem tradicijo in običaje. Vedno se dobimo pri moji mami na večerji. Obdarujemo se pa po navadi za novo leto.
Ali doma okrasite prostore v tem času?
Se zgodi kakšna odbita intervencija, kam obesim lučke. Že nekaj časa nimam novoletne jelke. Plastičnih ne maram, ker niso zares smrekice, odžaganih nočem, ker se mi malo smilijo, tako da kdaj navlečem kakšno rogovilo, ki je odpadla sama od sebe, jo okrasim in to je to.
Kje iščete navdih za okrasitev, da je vsako leto malo drugače?
V naravi, vesolju, življenju. V bistvu rdeča nit naših zgodb vedno nekako povezuje lepoto narave, vesolja pa tudi vsebinsko gledamo, da so te zakonitosti zajete v takih zgodbah. In v bistvu je to tak neusahljiv vir inspiracije, tako da se navdih zmeraj najde. Pa tudi sam osebno zelo verjamem v iskrenost, poštenost, neposrednost, spoštovanje drug drugega in narave, tako da v bistvu probamo te stvari poudariti.
Kateri so bili glavni viri navdiha letos?
Je vsako leto okrasitev nadgradnja prejšnjega ali vsako leto čisto nova tema?
Rekli ste, če bi zdaj bili že prepozni za izdelavo ideje in novih skulptur za prihodnje leto. Koliko prej pa začnete razmišljati o naslednji okrasitvi?
Zdaj že razmišljamo za naslednjo ali pa mogoče že za dve naprej, tako da ta konceptualno ustvarjalni del je ves čas v igri. Nonstop, celo leto ideje padajo, si jih zapišem, narišem in zabeležim. Fizično pa se sestanki začnejo spomladi ali pa zelo zgodaj poleti, to je usklajevanje kar se tiče projekta na tej sami idejni ravni, dejansko se pa začne delati potem septembra. S septembrom se gre v delavnico, začne delati nove skulpture, stare se obnavlja, potem z začetkom oktobra se gre pa že na teren in se slabe dva meseca obeša, ker je zelo obsežno. Začnemo po navadi na obrobju, recimo na nabrežjih, na drevesih, ki so še zelena takrat, tako da se občani razburjajo, da ni niti še prvi november, mi pa že novoletno okrasitev dajemo gor. Ampak enostavno se fizično drugače ne da. Dve ekipi stalno delata in da se vse konča pravočasno je treba že takrat začeti.
Kako določite kam bo šla kakšna skulptura? Imate zemljevid Ljubljane in spisek vseh skulptur, ki jih nato razporedite po mestu ali se sprehodite in se odločite kam gre kaj?
Vse to, vse našteto. Dejansko se ene odločitve zgodijo na licu mesta, večina pa se seveda splanira. Jaz imam en tak zelo, zelo velik zemljevid Ljubljane, kjer imam vrisane vse možne pozicije, se pravi vse jeklenice kamor je možno obesiti drevesa, vse luči. Seveda imam tudi spisek vseh možnih skulptur, katere še niso narejene, so predvidene, potem se jih pa razporedi glede na zgodbo, ki si jo zamislimo in to je to. Potem se gre na teren in se dela po načrtu, do neke mere, seveda je pa na terenu vedno še neka, niti ne bi rekel improvizacija, ampak neki popravki glede na dejansko stanje. To zgleda tako, v živo pa mogoče prekriva razgled na grad in malo prilagajamo, da so vrhunski proporci, da se stvari lepo vidijo z vseh pozicij in tako naprej. Tako da dela se na terenu in z nalivnikom v roki.
Imate kakšen uraden podatek, koliko ljudi sodeluje pri projektu?
Nekje med 25 in 30 nas približno sodeluje. Jaz imam na terenu stalno dve ekipi, to je štiri do pet tehničnih pomočnikov, potem je tu moja asistentka Polona, ki veliko pomaga pri samo logistiki in preverjanju, ko grejo zjutraj stvari na kamion, če je vse tako kot mora biti. Potem je pa še kar velika ekipa elektrotehnikov, varilcev v delavnici, njihovi šefi, ki koordinirajo vse. Tako da izvedeno je to približno 25 do 30 ljudi.
Koliko pa je sodelovanja s samo občino Ljubljana?
Precej. Moram reči, da imamo zelo pozitiven odnos, tako da je moje avtorsko delo, bom rekel, precej neodvisen, lahko ustvarjam kar svobodno, ampak absolutno sodelujemo z mestno občino. Oddelek za urejanje prostora je tukaj ključen, gospod Karel Pollak. On je, bom rekel, izredno zaslužen za to, da je vse kot mora biti, midva se tudi veliko pogovarjava o vsem tem. Potem pa tudi s podžupanom gospodom docentom Rokom Žnidaršičem, usklajujemo se z Odborom za novoletno Ljubljano, ki pa vodi pa podžupan gospod Aleš Čerin. Veliko pomaga tudi Turizem Ljubljana, kjer je Ana Lampič, ki so tudi del usklajevanja. Tako da je veliko pogovorov in debat.
Imate kakšne posebne zgodbe ali anekdote povezane z izvedbo tega projekta?
Lepo je, ko smo enkrat obešali take srebrne lučke, taki lestenčki so, ampak zgledajo kot ene rožice in potem sem prav zbiral mnenja mimoidočih, kaj je to in je bilo vse od močvirskih tulipanov, kapic, vil Petra Pana, potem je nekdo rekel, da je to solata, drug je rekel brokoli, nekdo je rekel, da so čelade, jaz sem pa rekel, da so to Alianova jajca, iz filma Alian. Tam se pojavi en tak jajček, ki se odpre in ven pride mladi vesoljec. Skratka ljudje vidijo različne stvari in to se mi zdi super, zakaj bi mogli stvari jasno definirati. Vsak naj vidi tisto, kar mu ustreza, še posebej če je to pozitivno.
Dan ali dva po prižigu luči smo opazili, da je veliko Zagrebčanov in Italijanov prišlo na ogled Ljubljane, imate kakšne izmenjave mnenj z njimi?
Mi imamo neko lastno zgodbo, ki je zelo edinstvena. Zagreb ima neko svojo, ki je sicer lepa in zanimiva, ampak drugačna, malo manj vsebine, bom rekel. Mi zelo veliko dajemo na pomen, na samo zgodbo, se vtikamo mogoče v malo bolj intelektualno zapletene koncepte. Ukvarjamo se od kvantne mehanike do matematike in umetnosti, kot sem rekel vesolja, kristalov, življenja, vsega tega. Mi to zgodbo peljemo in smo dejansko edinstveni, nisem še našel mesta, ki bi pristopal na tak način. Eni imajo sicer zelo pompozno, ampak zelo klasično, angelčki, zvončki, kroglice in venčki.
Imate svojo najljubšo skulpturo, katero in seveda zakaj?
Torej verjetno vse luči po celem mestu, lahko rečemo celo po vseh mestih, predstavljajo prav to, sonce in svetlobo, ki je v tem času primanjkuje.
Ja seveda. In tudi ko je bil covid, ko je bilo vse zaprto, ko ni bilo nobenih turistov, smo se zmenili, tudi mestna občina Ljubljana je bila takoj za, da okrasimo za Ljubljančane. Bili smo zaprti v občino, že tako je bilo vse depresivno, nikamor nismo smeli, nismo vedeli, kaj bo in potem še, da bomo v temi, megli in mrazu hodili na teste, tako da smo okrasili zase in je bilo super, dejansko je bilo posebno vzdušje, ni bilo koncertov, ni bilo prazničnega dogajanja in je bilo zelo umirjeno, intimno, v resnici zelo lepo, takega vzdušja verjetno ne bo več.
Ali okrašeno Ljubljano sploh lahko obiščete kot turist?
Ko grem v Ljubljano po navadi beležim tehnične napake, ker zmeraj so, kaj se pokvari. Vedno je treba kaj popravljati, ker je to tako velik projekt, da ob kakšnem močnem deževju vedno pride do kratkih stikov. Potem tudi fotografiram svoj projekt, grem dvakrat, trikrat samo za to v mesto in vsakič traja nekaj ur, ker je vse skupaj tako veliko, da tudi, če se samo sprehodite, brez kakšnega razlaganja, obhod lahko traja uro ali dve. Težko je pa v tem uživati, ker stalno še delam zraven. Raje grem pogledati katero drugo mesto. Seveda sem pa še vedno kritičen, ker je to moje področje, ampak se malo bolj sprostim.
Glede na to, da ste pri tem projekti zraven praktično celo življenje, prej je za to skrbel vaš oče. Je sploh kdaj bil trenutek, ko ste na vse skupaj gledali z očmi »samo« obiskovalca?
Tudi, ko je to delal še moj oče, smo se doma ogromno pogovarjali o tem, še ko se je delalo, tako da sem bil ves čas zraven. Potem, ko sem šel pogledat projekt, je oče želel pogovor o tem, neko analizo in recenzijo, tako da seveda sem šel kot turist in užival, ampak hkrati sem pa tudi razmišljal in analiziral stvari.