Prihodnji torek bo eden najpomembnejših dni v zgodovini Združenega kraljestva. Britanski parlament bo namreč glasoval o prvem koraku na poti k izstopu Velike Britanije iz Evropske unije – ločitvenem sporazumu, ki so ga že potrdili voditelji preostalih 27 držav članic EU.
Sporazum bo na glasovanju težko prejel večinsko podporo, saj mu nasprotujejo tako opozicija kot nekateri člani konservativne vlade, tudi britanska premierka Theresa May pa je javno priznala, da ni popolnoma zadovoljna z dogovorom. Ta obsega 585 strani, ureja pa tri prednostna ločitvena vprašanja – pravice državljanov, finančno poravnavo in mejo na irskem otoku – ter prehodno obdobje, ki naj bi trajalo do konca leta 2020, največ pa do leta 2022.
S tem korakom želi Mayeva dokončno upoštevati voljo britanskih prebivalcev. Spomnimo, 23. junija 2016 so na referendumu odločali o izstopu iz EU-ja. Večina (51,9%) je idejo brexita podprla, 48,1% volivcev pa je izstopu nasprotovala. Večinsko so ga podprli v Angliji in Walesu, močno pa so mu nasprotovali na Škotskem in Severni Irski. Težavna pogajanja z EU in nezadovoljstvo s končnim dogovorom ves čas pod vprašaj postavljajo prihodnost premierke Mayeve, ki je v svoji vladi zamenjala že deset ministrov. V zadnjem času se je okrepila tudi želja po ponovnem referendumu, a so pogajanja že tako daleč, da je to zgolj pobožna želja najhujših nasprotnikov izstopa. V primeru, da dogovora med odhajajočo državo in EU ne bo, pa lahko pride tudi do brexita brez sporazuma, kar bi močno vplivalo na britansko politično in ekonomsko stabilnost.
Hitreje ko bo dogovor sprejet, manjše bodo posledice
Na drugi strani so predstavniki Evropske unije celotno situacijo sprejeli precej mirneje, čeprav bodo posledice čutile tudi preostale države članice. To je v intervjuju za Večer izpostavil tudi nekdanji evropski komisar Janez Potočnik. »Brexit je tragična zgodba. V prvi vrsti za Združeno kraljestvo, potem za Evropsko unijo, na koncu pa tudi za svet v celoti. Živimo v času, ko smo vse bolj medsebojno povezani in soodvisni,« je dejal Potočnik in opozoril, da brexit ni edina težava, s katero se trenutno srečuje človeštvo. Med drugim je opozoril na podnebne spremembe, odpravljanje revščine, hitro izginjanje različnih oblik življenja in onesnaženost planeta in oceanov s plastiko, omenimo pa lahko še rast populizma, migracije in vprašanje skupne evropske valute.
Podobnega mnenja je tudi Jure Požgan, asistent na Katedri za mednarodne odnose ljubljanske Fakultete za družbene vede, kjer med drugim sodeluje tudi pri predmetih Temelji Evropske unije in Zunanji odnosi EU. »Brexit pomeni neko novo fazo v življenjskem ciklu EU, kjer je očitno možna tudi dezintegracija v smislu, da posamezne države članice iz EU izstopijo. Na to danes gledamo kot na neko temno prihodnost, a dejstvo je, da nihče ne ve, kakšen bo dejanski učinek izstopa Velike Britanije,« meni Požgan, ki pa verjame, da brexit za nobeno od vpletenih strani ne prinaša nič dobrega. »Kot je dejal že predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker, gre za ”lose-lose” sporazum, saj bosta po izstopu VB iz EU – z dogovorom ali brez – obe na slabšem. Kako hud pa bo ta negativni učinek, pa je odvisno predvsem od časovnice; prej ko bo dogovor sprejet, manjši bo negativni učinek na gospodarstvo – tako za članice EU kot za Združeno kraljestvo.«
O dolgotrajnem postopku izstopa Velike Britanije smo se pogovarjali tudi z Luko Nunarjem, slovenskim študentom, ki v Londonu na Fakulteti za matematično in fizikalno znanost (Faculty of Mathematical and Physical Science) pod okriljem londonske univerze (University College London) opravlja dodiplomski študij kemije. Nunar opaža, da je z brexitom nezadovoljnih vse več ljudi, tudi tistih, ki so na referendumu glasovali za izstop. »Nisem še srečal domačina, ki bi izstop podpiral, kar se jasno kaže tudi v vse bolj glasnih pozivih k ponovitvi referenduma. Kot sem razumel iz pogovorov z lokalnim prebivalstvom, so bili vsi (nekdanji) podporniki prepričani, da bo VB izstopila iz EU, a hkrati ostala članica Evropskega gospodarskega prostora (EEA) brez plačevanja v skupno vrečo denarja in brez obveznosti do EU. Če poenostavim: imeli bi prosti trg, a bi obenem počeli, kar se jim zazdi.«
Kaj pa Slovenija?
Da bo Velika Britanija izstopila iz Evropske unije, je postala realnost. Pojavlja se le vprašanje, kdaj in na kakšen način. Največji optimisti (tudi britanska premierka Theresa May) verjamejo, da se bo to zgodilo z dogovorom že 29. marca prihodnje leto, nato pa bo dve leti trajalo prehodno obdobje. Bolj realne se zdijo napovedi, da se bo skupna pot VB in EU zares končala šele leta 2022, kar je tudi skrajni rok dogovora. Kot pravi Požgan, gre za to, »da se vpleteni strani v teh dveh letih (do 2020, op. p.) ne bosta mogli dogovoriti o načinu sodelovanja po dokončnem izstopu in koncu prehodnega obdobja.«
Slovenija kot ena izmed (za zdaj še 28-ih) članic EU ob odhodu Velike Britanije ne bo čutila velikih sprememb. »Brexit na Slovenijo kot samo državo ne bo imel neposrednega učinka. Kot država članica bo deležna prerazporeditve negativnega učinka, na naše gospodarstvo pa bo vplival le, če se zgodi brexit brez dogovora,« pravi Jure Požgan in dodaja, da je pomembnejše vprašanje, kaj se bo zgodilo z ljudmi z Otoka, ki živijo pri nas, in za Slovence, ki živijo tam. »Tudi na tem področju si vsi želijo dogovor, ki ne bi prinesel večjih sprememb in ponovne vpeljave vizumskega režima, vsaj pri krajših potovanjih. Spremembe pa se obetajo pri iskanju zaposlitve. Analitiki pričakujejo, da se bosta obe strani dogovorili o mobilnosti znanosti, tehnologije in akademske sfere, nejasno pa je, kaj se bo zgodilo glede drugih sektorjev. Tu prostega pretoka verjetno ne bo, saj je bil brexit na referendumu izglasovan prav na stališčih izstopa iz prostega trga delovne sile in carinske unije.«
Da bodo največje spremembe nastopile prav v politiki prostega trga delovne sile in preseljevanja, a šele po koncu prehodnega obdobja, se strinja tudi Luka Nunar. »Zame kot začasnega prebivalca VB se do 31. decembra 2020 – morda celo 2022 – ne bo spremenilo popolnoma nič. Prehodno obdobje naj bi omogočilo podjetjem in priseljencem, da se v zadostnem času navadimo na nove razmere in uredimo vso dokumentacijo, povezano z našim statusom.« Težave pa se lahko pojavijo, če dogovora med EU in VB ne bo in se zgodi izstop brez dogovora. »Imam možnost, da se prijavim za ”pred-državljanstvo”, ki mi omogoča nadaljnje življenje v Veliki Britaniji skupaj z delom, zdravstvom, socialno pomočjo in ostalimi dobrinami. Z letom 2021 bom dopolnil 5-letno mejo prebivanja v državi in bom, če bom to želel, lahko zaprosil za britansko državljanstvo. A vse našteto lahko storim le, če se ne zgodi ”no-deal brexit”. V tem primeru pa, po mojem razumevanju, Združeno kraljestvo postane država tretjega sveta že 30. marca prihodnje leto,« dodaja Nunar in upa, da do črnega scenarija, o katerem je znanega zelo malo, ne bo prišlo.
Večina odloča
Čeprav oba naša sogovornika nista zagovornika brexita, pa verjameta v demokracijo, in ker je bil izstop izglasovan, ga je zdaj treba izpeljati. »Treba je upoštevati voljo večine. Zame to ni najboljša rešitev, a jo je potrebno izpeljati, saj je ljudstvo tako odločilo,« meni Nunar, Požgan pa dodaja: »Odločitev je bila sprejeta in danes smo v fazi, v kateri smo. Moramo pa poskrbeti, da do podobnih političnih igric ne bo več prihajalo, saj je bil kontekst nastanka referenduma o potencialnem izstopu VB bolj kot ne politična igra, ki se Britancem ni izšla, posledice bodo dolgoročne, največji poraženci pa bodo verjetno prav oni sami. A o tem bomo lahko govorili šele po dejanskem izstopu.«