Pri 22-ih in po le dveh letih treniranja dirkanja z motorjem, nam je prvak sezone v kategoriji Masterclass, dvakratni zmagovalec dirke na Grobniku pod okvirom TNT pokala ter drugi na Redbull ringu Žiga Zupan zaupal kaj točno je na tem športu res tako zanimivega in kako to sploh izgleda. Z vožnjo motorja je sicer pričel pri sedmih letih, z vožnjo po dirkališčih pa šele leta 2015. Številni uspehi, dosežena prva mesta in dobri rezultati pa niso edina stvar, ki je sedaj del njegovega življenja.
- Kdaj si začel z profesionalno vožnjo motorja in zakaj?
Začel sem dirkati leta 2015, takrat sem od soseda dobil motor Ducati Multistrada, ki sem ga po temeljiti predelavi spremenil v motor za na dirkališče in nič več za na cesto. Pogledal sem v katero kategorijo spadam in na katerih območjih se z njim lahko vozim, in iz tega se je razvil nov hobi.
- Kaj ti je na tem športu najbolj všeč?
Predvsem mi je všeč tveganje, ki pride z vožnjo. Občutek neprestanega tveganja, je tisto kar me pritegne. Najboljši občutek pa pride po koncu tekme, ko se vse poleže. Mislim, da vsi vozimo za ta občutek, ko je enkrat vsega konec. Tako kot maratonci, ki pretečejo 42km, oni ne uživajo v teku, ampak v občutku, ki pride po opravljenem maratonu. Nekako tako je tudi pri nas.
- Je to šport za vse ali le tiste, ki so si zmožni privoščiti izpit za motor in sam motor? Kakšni so približni stroški športa?
Stroški so odvisni od vsakega posameznika. Lahko se vozi z rabljenimi ali novimi gumami, odvisno je tudi od modela. Minimalno bi rekel da stane pet tisoč evrov na sezono, pa tja do petnajst tisoč. Jaz osebno okvirno zapravim deset do dvanajst tisoč. Menim pa, da je šport za vse, ki so entuziasti in si tega želijo, če si tega res želiš, boš že nabral dovolj denarja.
- Na podlagi česa izbereš motor s katerim boš tekmoval?
Vedno tekmujem z istim motorjem, moj Ducati Multistrada je nekaj posebnega in s tem modelom motorja noben drug ne vozi. Že ko sem ga dobil, mi je bil nek izziv, letos pa sem z njim tudi dosegel izjemen rezultat, sedaj mi pomeni še več.
- Kako pogosto treniraš? Ali zaradi pogostosti treningov trpijo druga področja tvojega življenja?
Dvakrat do trikrat na teden grem v fitnes – pomembna je tudi fizična pripravljenost, čez vikende vozim motocross, kar mi daje kondicijo in ravnotežje za na asfalt, nato pa smo še 3 dni na pisti. Seveda da trpijo, nimam dopusta, težko pa si tudi privoščim kakšno dekle ali resno zvezo, ker sem pogosto odsoten. Tako mentalno kot fizično.
- Kako pogoste so poškodbe?
Padcev je sicer veliko, vendar poškodbe niso ravno pogoste. Najhujše kar sem videl, je bila kakšna zlomljena ključnica, na srečo zaenkrat še nič hujšega, kar se tiče dirkaške vožnje. Sem se pa že ponesrečil z cestnim motorjem in takrat sem se obvezal, da na cesto z motorjem nikoli več ne grem, le še na dirkališče. Cesta je prenevarna za mlade voznike, predvsem mlade motoriste, ki želijo izkusiti hitrost.
- Si imel kdaj že pomisleke, če bi se še vrnil na motor? Ali nesreče vzpodbudijo kak dvom?
Ne, okrevanje mi je le še neka dodatna motivacija da se čim prej vrnem na motor. To nekako vzamem v zakup z samim športom.
- Si želiš da bi bil v Sloveniji to bolj razširjen šport?
Da, žalostno je, da nimamo nobenega resnega in primernega dirkališča. Hrvaška ima na primer Grobnik, Avstrija Zeltweg, tega nam res primanjkuje tu.
- Glede na to, da je ekipa, katere član si tvoja, se ti zdi, da imaš prednost pred ostalimi člani ekipe? Si bil kdaj postavljen v ospredje, kljub kompetencam drugih dveh članov?
Moj prvi sočlan je veliko starejši, zato mi nekako ne more biti konkurenca, drugi pa ima povsem drugačen motor, zato spada v drugo kategorijo in se ne moreva primerjati. Lahko pomagam, vendar zaenkrat sem edini adut. Članov bi res lahko bilo več, če bi kdo pokazal interes in željo po športu, bi ga z odprtimi rokami sprejeli in naučili vsega potrebnega. Vsakega bi bili veseli ne glede na tip ali znamko motorja.
10. Koliko dirk si že zmagal?
Letos je bilo vsega skupaj 12 dirk, uspešno sem jih zaključil 10 od tega je bilo 7 zmag. Najbolj sem ponosen na drugo mesto na Redbull dirki v Zeltwegu. Včasih mi drugo mesto celo več pomeni kot prvo.
11. Kaj je najbolj ključna stvar, da prideš do zmage? Tehnika, hitrost?
Oboje si je kar enakovredno. Poklopiti se morata med seboj, prav tako telo in tehnika, kot hitrost. Za nameček pa potrebuješ tudi nekaj sreče. Sekunde in stotinke se zelo hitro izgubijo. Ali prehitro spustiš zavoro ali gas, zaradi tega tudi trpi linija, kjer se čas izgublja.
- Te je kdaj zaradi izgube minilo veselje do športa?
Sploh ne, meni je to še dodatno motivacija in veselje, da obstaja še nekdo, ki je hitrejši kot jaz.
- Imaš namen iz tega narediti kariero? Zakaj treniraš?
Edini cilj, ki ga imam zaenkrat je se prijaviti na Pikes Peak dirko, ki se odvija v ZDA. Zgodi se enkrat na leto, udeleži pa se je približno sto tekmovalcev iz celega sveta. Če me sprejmejo oz. povabijo bom prvi Slovenec, ki je bil del te dirke, kar je ne glede na rezultat že vrhunski dosežek, da to tega sploh pridem. Je sicer velik finančni zalogaj, ampak sama želja je veliko večja.
- Misliš da boš kdaj nehal?
Da. Če me povabijo na Pikes Peak, oddirkam še to zadnjo dirko in nato gre moj motor samo še na sredino moje dnevne sobe. Ostane mi samo še vožnja iz veselja.
Meta Vražič
