Slovenske gore vsako leto obišče več kot milijon ljudi, vendar na žalost se vsi izmed njih ne vrnejo sami. Že več kot 100 let gorski reševalci hodijo pomagat ljudem, ko se jim zgodi nesreča, zato je še kako pomembno, da so gorski čuvaji zelo dobro usposobljeni. Z leti postajajo vse hitrejši, boljše opremljeni, zraven pa skušajo ohraniti neizmerno voljo in pogum.
Kljub temu da so člani GRS- ja prostovoljci, je za naziv gorskega reševalca potrebno vložiti veliko truda in časa. Poleg raznih tečajev, tekmovanj in skupinskih pohodov se udeležujejo tako zimskega kot poletnega praktičnega usposabljanja. Kot so vremenoslovci napovedali, je vsako leto zima bolj muhasta in tudi letos ni dolgo trajalo, da so se po gorah ustvarile prave zimske razmere. To pa je bil dovolj jasen znak, da se morajo GRS-jevci privaditi težkim gorskim razmeram. Nekateri izmed članov so se že ta vikend napotili v gore, kjer obnavljajo znanje zimske tehnike reševanja. Izdelava sidrišč, prerez in preizkus trdnosti snežne odeje, iskanje zasutega s pomočjo lavinskih žoln in izkopavanje ponesrečenca iz plazu so le ene izmed osnovnih veščin, ki jih morajo poznati. Običajno se manjša skupina gorskih reševalcev skupaj odpravi v gore, med potjo se razpršijo in si preko walkie talkijev izmenjujejo naloge.
