Po svojem prvem zabitem golu proti Bonifiki je Marcos Tavares natanko po 3507 dneh zadel svojega 131. Z njim je v 88. minuti odločil tekmo proti Gorici z 2 : 1 in se povzpel na vrh lestvice najboljših prvoligaških strelcev Slovenije. Tako je prehitel znamenitega prekmurskega strelca Štefana Škaperja in se zapisal v zgodovino slovenskega nogometa. “Po tekmi sem jokal, trener me je potolažil. Zelo sem vesel, da to radost delim s svojo družino. To mi v življenju veliko pomeni,” je dejal 33-letnik, ki je po rekordnem zadetku skočil v sinov objem in ob koncu tekme končal na rokah soigralcev.
Tava, kot ga kličejo soigralci, je pred desetimi leti dobil priložnost, da se izkaže v vijoličastem dresu. Pot, ki ga je pripeljala do štajerske prestolnice, ni bila lahka. Odraščal je v skromnih razmerah v eni izmed brazilskih favel. Vendar kot skoraj vsi brazilski fanti je tudi on že v mladih letih sanjal o tem, da bi postal profesionalni nogometaš. V upanju na boljše življenje je skupaj z nosečo ženo Leticio, ki jo je spoznal pri osemnajstih letih, zapustil Brazilijo.
Kariero, s katero je šel po očetovih stopinjah, je kot eden od treh sinov začel v rojstnem kraju Porto Alegre, kjer je z igranjem začel na ulici, pri devetih letih pa je postal nogometaš pri klubu International. Za tem je igral še za mlajšo selekcijo brazilske reprezentance, v malezijskem klubu Kedah in eno sezono na Cipru, kjer je spoznal Niltona Fernandesa, takratnega nogometaša Kopra. Ta ga je predstavil Zlatku Zahoviću, športnemu direktorju NK Maribora, ki ga je nato povabil v Slovenijo.
“Najprej me je direktor Zahović želel preizkusiti, videti, kako igram, takrat so ravno sestavljali ekipo, in ostal sem. Začetek ni bil lahek.”
“Prišel sem januarja 2008, prvi gol sem zadel aprila, to za napadalca ni enostavno. Ampak potem sem začel zadevati in zadevam vse do danes,” je Marcos Magno Morales Tavares povedal v intervjuju za RTV.
Zahović še danes ne obžaluje svoje odločitve, da je mladega nogometaša povabil k vijoličastim, saj velikokrat poudari, da je Tavares Maribor in Maribor Tavares.
V prvih šestih mesecih, ki jih je Tava preživel in igral v Sloveniji, se je moral na igrišču izkazati, kar mu je tudi uspelo. Izven zelenice pa sta prav poseben izziv zanj predstavljala mraz in zima. Vendar se je hitro prilagodil na novo okolje, vreme in ljudi. Najprej je želel ostati samo eno leto, a svojo pogodbo je vedno znova podaljševal in jo je zaenkrat podaljšal do leta 2019. Tudi ko bo nehal igrati nogomet, namerava ostati v štajerski prestolnici, kjer si je z družino ustvaril dom in življenje. Slovenijo je sprejel kot svoj dom, uredil si je slovensko državljanstvo, tudi njegovi otroci ga imajo, njegova žena pa še čaka na pridobitev. V rojstno državo se odpravi samo na dopust. Edino, kar pogreša, so starši in brazilski žar.
“Doživel je marsikaj, tudi zasebno je drug človek. Raste, se spreminja. Če bi ga na hitro primerjal s tistim časom, bi dejal, da je to še naprej isti Tava. Torej dobra oseba, pripravljena zmeraj pomagati. Malce je občutljiv, če si z njim bolj na trdo. Se pa hitro pobotaš in z enim objemom rešiš vse. Bolj je zrel, razume vse drugače kot pred desetimi leti. Nogometna kvaliteta je še naprej prisotna, kot človek pa je zrasel. Nanj v vsakem trenutku računam. Ko zgleda, da ne more nikamor, je nevaren. Je aktiven, kljub svojim letom gre kot raketa in se ne da,” je dejal Darko Milanič, trener vijoličastih, ki se je Ljudskemu vrtu pridružil pol leta za Tavaresom.
Z Mariborčani je sedemkrat osvojil naslov državnega prvaka, ima štiri pokalne trofeje, dvakrat se mu je uspelo prebiti v skupinski del Lige prvakov. V evropskih pokalnih tekmovanjih je dosegel 25 golov. “Tava ve, kakšen odnos imava. Res je poseben. Tu ne mislim le na njegove sposobnosti, strelske kvalitete. Z njim ustvariš odnos, ki te lahko pelje le naprej,” je kapetana pohvalil trener. Po 456 nastopih in 175 zadetkih v vseh tekmovanjih je postal najboljši nogometaš z največ odigranimi tekmami v zgodovini mariborskega kluba. Svojo pomembno vlogo v ekipi je dokazal tudi z zadetkom na tekmi Maribora s Celticom na Škotskem. Prav njegov zadetek je Mariborčanom po petnajstih letih odprl vrata v Ligo prvakov, kjer so se Štajerci pomerili s Spartakom, Sevillio in Liverpoolom. “To je bil res poseben gol, zame zelo čustven. Dosegel sem ga z desno nogo, čeprav sem levičar. Lep, nepozaben gol, ki je Maribor popeljal na raven, kamor spada – v Ligo prvakov,” je dejal Brazilec ob uvrstitvi v Ligo prvakov.
Ne le navijači, ampak tudi njegovi soigralci so mnenja, da je eden najbolj priljubljenih nogometašev kluba. Vratar Handanović meni, da je kapetan z razlogom.
“Tava je podaljšana roka trenerja. Če te povezave ne bi bilo, Maribor ne bi bil tako uspešen. Vedno je z nami, ko nam gre dobro ali slabo. Zelo rad pomaga in vse to se mu vrača z uspešnimi predstavami, zmagami in goli,” je dejal Handanović.
Brazilcu so pomembni rekordi, saj je prepričan, da se ljudje športnikov spominjajo zaradi rezultatov, zato želi svojo kariero nadaljevati do sedemintridesetega leta. Odločen je, da se na svojih dosežkih ne bo ustavil. Njegov naslednji cilj je dvestoti gol in v intervjuju za RTV je dodal še, da se bo potrudil, da mu bo to čim prej uspelo.
Mož in oče petih otrok ne navdušuje samo navijačev in pristašev nogometa, temveč tudi svojo družino, ki mu poleg vere pomeni veliko, predvsem zaradi podpore. Tako kot on tudi njegova sinova Marcos in Joshua igrata pri NK Maribor. V intervjuju je dejal, da je svoje otroke želel navdušiti za šport nasploh, ne le za nogomet. To pa zato, ker zase pravi, da noče biti eden izmed tistih staršev, ki svoje otroke postavljajo pod pritisk, da bi zadovoljili svoje interese. Sinovoma je pustil, da sta se sama odločila, kaj želita, tako kot se je lahko odločil tudi sam.
Kapetan se ne angažira samo na športnem področju. Leta 2011 je pokazal tudi svojo humanitarno plat in ustanovil dobrodelno društvo International Ministry Kairos Slovenija, kjer se zavzema za socialno pravičnost. Z društvom želi pomagati ljudem v zaporu, saj meni, da si vsak zasluži drugo priložnost. S tem namenom Kairos pripravlja učne ure jezika iz angleščine, španščine in portugalščine, pomaga materinskim domovom, socialno ogroženim družinam in prireja delavnice za otroke. Za izvedbo projekta poskrbi njegova žena, skupaj s strokovnimi sodelavci in sodelavkami.
