David Pleše, jekleni mož, ki živi trojno življenje

Visokoraslega atleta s sivo plavalno kapo svojega sponzorja Redbulla in modrimi kopalkami ob bazenu hitro vsi prepoznajo. Pokritega bazena se je v Bahrainu kar odvadil, saj tudi v zimskem času plava v zunaj. Ta ura treninga je bila zanj prav posebna, saj mu je družbo po dolgem času delal njegov brat. Sledi še “obvezna” slika za družabna omrežja, požirek ali dva vode, krajši razteg in šele potem pristopi k nam. »Samo še pod prho skočim,« reče. V tem sproščenem vzdušju bo to verjetno njegov prvi intervju v kopalkah.

Plavanje je samo eden od treh elementov, ki sestavljajo ta šport. David Pleše je profesionalni triatlonec, ki tekmuje v najdaljši disciplini – dolgem triatlonu. 3,8 kilometra plavanja, 180 kilometrov kolesarjenja in 42 kilometrov teka opravi v malo več kot 8 urah. Jekleni mož je štirikrat nastopil na znamenitem Ironmanu na Havajih med profesionalci. Leta 2015 je osvojil prvo slovensko zmago na Ironmanu v Barceloni in postavil še rekord proge. »Biti ironman je način življenja,« pravi. »Za triatlonca je dobro, da imaš talent vzdržljivosti. Potem pa še vztrajnost in disciplino. Vzdržljivost se da natrenirati za razliko od šprintov, za katere si rojen. Tudi talent za čim manj poškodb ne škodi.«

»Triatlon je moja diploma in doktorat hkrati.«

Triatlona ni izbral kot otrok, ampak šele kot študent. Najprej je 6 let igral tenis, nato 8 let smučal, pozneje igral še košarko. Ob koncu srednje šole se je odločil za študij prava in resno študiral eno leto, potem pa je v njegovo življenje vstopil triatlon. Zanj se je navdušil med spremljanjem olimpijskih iger v Atenah 2004. »Študij prava se mi je v tistem času zdel prava pot, tako kot se mi zdaj zdi triatlon. Pozneje sem presedlal na Fakulteto za šport, a je študij pristal na stranskem tiru. Trenutno je moj študij triatlon. To sta moja diploma in doktorat hkrati,« je povedal v intervjuju za Siol.

Od triatlonca do ironmana

Od triatlona do ironmana pa je ponavadi kar dolga pot. Svoj prvi triatlon je opravil na Bledu, kjer je že po prvem krogu plavanja skoraj obupal. »Bolje sem se počutil na kolesu, vendar sem bil na MTB kolesu in izgubil pedala. Vseeno mi je uspelo prehiteti nekatere fante. Med tekom sem dobil krče, a mi je uspelo priti do konca. V cilju sem si rekel “nikoli več”, a dva dneva pozneje sem že treniral. Od tedaj se nisem ustavil.” Pred svojim prvim triatlonom je na Fakulteti za šport v enem kosu preplaval 1500 metrov, kolikor znaša plavalna razdalja na olimpijskem triatlonu, in ko se je prepričal, da zmore, se je takoj prijavil na tekmo. Tako ga je triatlon prevzel. S treningi je začel v domačem velenjskem klubu, nato nadaljeval v ljubljanskem Telemachu.

[aesop_image img=”https://www.novinarji.si/wp-content/uploads/2018/01/david-pleše.jpg” align=”right” lightbox=”on” caption=”David Pleše. Bahran Endurance 13″ captionposition=”left” revealfx=”off” overlay_revealfx=”off”]

Tek in kolo sta bili od nekdaj njegovi močni disciplini, plavanje pa mu še vedno predstavlja izziv. Na tekmah zveze ITU (International Triathlon Union) je na krajših razdaljah v vodi vedno izgubil kakšno minuto ali več, potem pa poskušal to pridobiti na kolesu. Pri daljših triatlonih pa zaostanek ni tako očiten. Dolgo časa se je trudil, da bi se uvrstil na olimpijske igre, vztrajal je do Londona. »Potem me je srečala pamet, leta 2012 sem začel z dolgimi triatloni in že na prvih tekmah dosegel odlične rezultate, uvrščal sem se med prve tri. Od takrat tekmujem v ironmanih.«

Vsaka ura se vrti okoli treninga.

“Življenje poklicnega športnika? Treniranje od trenutka, ko se zbudiš, pa do trenutka, ko greš nazaj spat,” pove Pleše. “Toliko je stvari, priprava na naslednji trening, fizioterapija, vrnitev domov, plavanje v bazenu. Ves čas moraš misliti na triatlon in na to, kaj je dobro za tvoje telo.”

Od leta 2015 je član Bahrain Endruance 13 Teama, ki deluje pod pokroviteljstvom kronskega princa Nasserja bin Hamada Al Khalifa. »V Bahrainu smo sicer ekipa, ampak smo iz celega sveta, tako da se dobimo na nekaterih skupnih treningih, sicer pa trenira vsak sam.« V ekipi so slovita imena triatlona: Alistair Brownlee, Daniela Ryf in Jan Frodeno.

Pred tem je veliko sodeloval z Urošem Velepcem, ki ima izkušnje iz ironmanov, zdaj pa sodeluje z Jakovom Fakom. »Uroš Velepec je še vedno moj mentor, ne trener, saj ni z menoj na treningih. Pomaga mi z nasveti in smernicami, potem pa si glede na počutje organiziram treninge. Sodelujem tudi z RedBullom iz Salzburga, kjer so trenerji in ekipa, s katero sodelujem.« Ko je v Sloveniji, plava na bazenu Fakutete za šport v družbi mladih triatloncev ter teče po parku Tivoli in v okolici Ljubljane. Za kolesarski trening pa se včasih zapelje tudi do Kopra, ker so tam razmere boljše. “Počitek je prav tako pomemben,” pravi. “Takrat se zgodi čarovnija. Skušam spati od sedem do osem ur na noč in še eno uro čez dan.«

»V Sloveniji se na ironman očitno ne gleda kot na vrhunski šport.«

»Na Triatlonski zvezi Slovenije pravijo, da gre pri ITU (triatlonske discipline, ki sodijo pod okrilje Mednarodne triatlonske zveze) in ironmanu za različni disciplini, v drugih državah, na primer Nemčiji, pa je tekmovalec v ironmanu lahko tudi športnik leta. Medtem pa meni podarijo nagrado za posebne dosežke, kot da bi že končal kariero. To se mi zdi skregano z logiko.« Triatlonska zveza vlaga v mlade, Pleše pa lahko šele po 13 letih kariere končno reče, da je finančno neodvisen. In še za to se lahko zahvali sponzorjem in ekipi. Kljub temu poudarja, da mora veliko vrniti staršem, ki sta ga podpirala vsa ta leta. »Rekel bi, da so tekmovalci na ironmanih medijsko bolj prepoznavni kot pa tisti, ki tekmujejo na ITU razdalji. Na ironmanih je zadaj več ljudi, najboljših dvajset tekmovalcev poznajo res vsi, na ITU tekmah pa poznam samo pet najboljših, pa še ti so v triatlonu že dolgo.«

[aesop_image img=”https://www.novinarji.si/wp-content/uploads/2018/01/davidpleše.jpg” credit=”GettyImage” align=”center” lightbox=”on” caption=”Zmaga na Ironmanu v Barceloni.” captionposition=”left” revealfx=”off” overlay_revealfx=”off”]

 

 

 

 

Zaradi hčere je postal bolj organiziran

Kljub ljubeznido športa pa na prvo mesto postavlja družino. »Pred hčerinim rojstvom sem z določenimi stvarmi odlašal, zdaj pa vem, da prej ko bom opravil s treningom, prej se bom lahko posvetil družini. Trening je zame kot služba.« Pridejo tudi obdobja, ko je zaradi tekem in priprav nanje več odsoten. Poudari pa, da je zato vsak trenutek z ženo in hčerjo toliko lepši.

Triatlon postaja šport množic

Triatlon je vse bolj priljubljen in množičen šport, saj je v ZDA med najbolj množičnimi športi po številu novih članov letno. Pleše vidi razlog v tem, da je triatlon preplet treh, med seboj različnih si disciplin.”Ko se naveličaš teka, kolesariš, ko je slabo vreme, skočiš še v bazen, in to je super. Na začetku je treba nekoliko potrpeti, da prideš v pravi ritem, ko pa se to zgodi, ti telo toliko več vrača, in to se pozna v vsakdanjem življenju.«

Tudi v Sloveniji se triatlon precej razvija.  34-letni Velenjčan  je kar presenečen nad dejstvom, da skoraj vsak že ve, kaj je triatlon. »Že od začetkov triatlona pa do danes, se je mnogo spremenilo. Vedno več ljudi se ukvarja s triatlonom. Skoraj vsak drugi že trenira, eni na skrivaj, drugi v klubu.«

Vsem, ki še niso športno aktivni, triatlon toplo priporoča, saj je triatlon nek zdrav življenski slog, ko plavaš, kolesariš in tečeš. To troje je zdravo. »Brez pretiravanja in bo šlo kar samo,« še poudarja.

»Najtežji treningi so na začetku nove sezone.«

Profesionalni triatlonec (čeprav se sam ne šteje med te) živi za treninge in počitek. David je v sklopu priprav za glavno tekmo sezone, svetovno prvenstvo v dolgem triatlonu na Havajih, treniral okoli 28 ur na teden. Njegov najljubši kolesarski trening je, malo za šalo malo zares, lovljenje motorista. Leta 2015 je opravil daljši aerobni tekaški trening kar na dobrodelni prireditvi Wings for life, kjer so ga noge nesle do 60. kilometra. Načrtoval je srednje dolg tek, okrog 40 kilometrov, potem pa je začelo deževati in ostali sta mu dve možnosti: ali naj moker in premražen čaka na prevoz ali naj teče dalje. Izbral je tek. Kdaj pa so treningi res težki? »Najtežji treningi so na začetku, ko začneš novo sezono, saj si popolnoma v drugem stanju kot pred obdobjem počitka. Težko je začeti vse znova. V tem obdobju smo zdaj,« pojasni.

Pri triatlonu ga navdihuje to, do kakšne mere je človek sposoben natrenirati svoje telo. Treningi prinesejo nenehno napredovanje. Dobre športnike pa odlikuje predvsem tekmovalnost, primerjanje z drugimi. »In to, da ne popustiš, ko ti je težko. Pridejo krize, ki pa tudi minejo. Vsi jih imajo, tudi najbolj natrenirani, a jih znajo skriti.« Dodaja še, da se triatlonec naredi in ne zgolj rodi. »Tekmovanja so najlažji del, ker so treningi tako težki. Na tekmovanjih uživam.«

Zgovoren je tudi njegov moto, ki se glasi: »Vedno sledi svojemu srcu! Ne odnehaj, ko si utrujen – odnehaj, ko je stvar opravljena.«

Prejšnji članekTimi Zajc postal državni prvak!
Naslednji članekV prvo ligo samo z dobrim delom mlajših selekcij